Z dr. Gorazdom Kavškom smo se srečali v osrčju Porodnišnice Ljubljana, v sobi, ki je opremljena presenetljivo prijazno, skoraj domače. Čeprav udobni naslanjači in tople barve pomirjajo, ima ta prostor posebno težo. Namenjen je tudi temu, da zdravniki staršem sporočijo novice, ki jih nihče ne želi slišati. Kajti čeprav je rojstvo praviloma sinonim za veselje, se včasih stvari zapletejo. Prav v tej sobi, kjer se prepletata upanje in stiska, se začne pogovor o tem, kako daleč je napredovala medicina in koliko življenj, ki bi bila še pred desetletji izgubljena, danes uspešno rešijo.
Sogovornik, ki je uradno predstojnik Kliničnega oddelka za perinatologijo v UKC Ljubljana, poudarja, da je perinatologija beseda, ki pod eno streho združuje ginekologe, porodničarje, babice, sestre in neonatologe – vse tiste, ki skrbijo za obdobje pred porodom, med njim in neposredno po porodu.
V zadnjih dveh desetletjih je perinatologija doživela nesluten razvoj, predvsem na račun napredka v tehnologiji ultrazvoka. Ta zdravnikom omogoča neposreden vpogled v razvoj otroka še v maternici, kar je porodničarje spremenilo v nekakšne fetalne pediatre. Danes se zgodba o zdravljenju in spremljanju otroka ne začne šele po porodu, temveč se trudijo težave odkriti in reševati že okoli 20. tedna nosečnosti.
Prednost terciarne ustanove, kot je Univerzitetni klinični center Ljubljana, je v tem, da so na dosegu roke vsi subspecialisti – od pediatričnih nevrologov do nevrokirurgov, ki se vključijo v konziliarno obravnavo. Takšen zgodnji pristop je ključen ne le za otroka, ampak tudi za starše. Priprava na zahtevno oskrbo otroka ali soočenje z diagnozo je povsem drugačna, če se začne na polovici nosečnosti, kot pa če starši doživijo šok šele ob porodu.
Starejše nosečnice
Struktura nosečnic se spreminja. Povprečna starost v ljubljanski porodnišnici je 31,7 leta, kar na prvi pogled ne zbuja skrbi, a ta številka skriva pomemben trend: delež nosečnic, starejših od 35 in celo 40 let, se nezadržno veča in približuje 30 odstotkom. Višja starost s seboj prinaša več kroničnih obolenj. Medicina danes omogoča nosečnost tudi ženskam, pri katerih je bilo to včasih nepredstavljivo – po transplantacijah ledvic ali jeter ter po onkoloških obolenjih.
Ljubljanska porodnišnica pri tem orje ledino tudi pri specifičnih nosečniških zapletih, kot je huda preeklampsija (visok krvni tlak z beljakovinami v urinu). Če se ta bolezen pojavi zelo zgodaj, denimo v 24. tednu, je to velik problem. Z uvedbo novih diagnostičnih orodij in postopkov, kot je čiščenje krvi s plazmaferezo, lahko nosečnost podaljšajo za teden ali dva. V tem kritičnem obdobju razvoja ploda pa, kot poudarja Gorazd Kavšek, vsak dan šteje zelo veliko.
Prav vsak pridobljen dan v maternici je lahko odločilen za preživetje prezgodaj rojenih otrok. Meja preživetja, ki je nekoč veljala za 28 tednov in 1000 gramov, se je drastično spustila. Danes se zdravniki resno borijo za življenja otrok, rojenih v 23. ali 24. tednu.
Letošnji rekorder v ljubljanski porodnišnici je bil otročiček, ki se je rodil v 25. tednu z zastojem rasti in je tehtal zgolj 400 gramov. Danes, šest tednov pozneje, že samostojno diha in napreduje, kar dr. Kavšek opiše kot izjemen uspeh. Kljub temu opozarja na realnost – pri tako zgodnjih porodih ne gre le za vprašanje preživetja, temveč tudi za kakovost življenja in morebitno trajno prizadetost, zato so pri napovedih v sivi coni med 22. in 24. tednom previdni. Po 28. tednu pa so rezultati ljubljanske neonatologije, ki se uvršča v sam svetovni vrh, tako dobri, da so zdravniki upravičeno zelo samozavestni.
Domače okolje
Kljub visokotehnološki medicini, ki rešuje življenja, pa Gorazd Kavšek opaža, da si sodobne nosečnice želijo predvsem naravnega, mirnega poroda. Trend carskih rezov na željo, ki je bil morda bolj popularen pred dvema desetletjema, se umika iskanju »idealnega«, bolj intimnega poroda. Porodnišnica temu sledi s filozofijo odpiranja prostora.
»Porodnišnica naj ne bi bila bolnišnica, čeprav v enem segmentu to je,« razmišlja dr. Kavšek. Želijo si ustvariti okolje, ki je varno, a hkrati domače. Ena od novosti, ki so jo uspešno uvedli, je individualni pogovor z babico pred porodom. To ni le kratek posvet, ampak poglobljen enourni pogovor, kjer se par seznani z okoljem, osebjem in možnostmi, kar bistveno zmanjša stres in morebitna trenja ob prihodu na porod.
Prav tako niso privrženci omejevanja prisotnosti pri porodu. Partnerji so dobrodošli, včasih so prisotne celo tri osebe, če to dopuščajo prostorske zmožnosti. Na voljo so tudi nadstandardne sobe, kjer lahko partner prespi, povpraševanje po njih pa je tako veliko, da so morali uvesti čakalno vrsto po principu ferpleja.
Dr. Gorazd Kavšek ostaja trden zagovornik javnega zdravstvenega sistema, zlasti v porodništvu. Prepričan je, da javni sistem ponuja najboljšo varnost in preprečuje zlorabe, kot so nepotrebni carski rezi iz komercialnih razlogov. Slovenija se lahko pohvali z eno najnižjih stopenj neonatalne umrljivosti in mrtvorojenosti v Evropi, kar je rezultat petdesetletnega razvoja sistema in dostopnosti preventive za vse nosečnice.
Statistika pritrjuje zaupanju v ljubljansko porodnišnico. Čeprav rodnost v Sloveniji rahlo upada, v Ljubljani dosegajo porast. Letos bodo imeli približno 120 porodov več kot lani, k čemur prispeva tudi vse večji delež tujk, ki se približuje 20 odstotkom. Na leto tako opravijo med 5000 in 6000 porodi, kar je optimalna številka za to ustanovo. Tudi število dvojčkov je stabilno – letos so jih imeli že več kot čez 100, kar pomeni en do dva poroda dvojčkov na teden.
Načrtov za prihodnost ne manjka. Poleg energetske sanacije 40 let stare stavbe je velika želja revitalizacija glavnega vhoda z Zaloške ceste. Trenutno neizkoriščen in zanemarjen prostor želijo spremeniti v točko srečevanja – javno-zasebni prostor, kjer bi družine lahko pričakale novico o rojstvu ali obiskale mamico.
