Vojna v Iranu ne pretresa samo geopolitičnih temeljev sveta, temveč njeni udarni valovi segajo daleč onkraj politike in dosegljivosti goriv. Posredno in neposredno že močno vplivajo tudi na turistične tokove. Čeprav se nemara zdi še zgodaj, je vendarle pravi čas, da razmislimo o tem, kaj vse to pomeni za majski oddih in poletne počitnice. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da četudi bi topovi na Bližnjem vzhodu potihnili jutri, bomo posledice čutili še mesece (in nemara celo leta).
Po ocenah strokovnjakov je letos po vsem svetu (zunaj samega Bližnjega vzhoda) ogroženih kar 116 milijonov turističnih obiskov in 858 milijonov prenočitev. Medtem se potniki ozirajo za varnejšimi in zanesljivejšimi destinacijami. To pa pomeni predvsem večji turistični naval v Evropi, kar vključuje Hrvaško. Kot da visoke cene goriv ne bi bile dovolj, utegnejo cene poskočiti tudi zaradi povpraševanja.
Kot poročajo mediji, se domala vse evropsko Sredozemlje pripravlja na poletno sezono presežkov, preusmerjenih množic in vse višjih stroškov.
Toda če dvignemo rob preproge in pogledamo, kaj se pravzaprav skriva pod njo, lahko vidimo, da se turistični trg po pandemiji sooča z novo resno preizkušnjo, globalni konflikti pa znova neizprosno preoblikujejo svetovni potovalni zemljevid.
Pogled iz Slovenije
Kako se na te globalne pretrese odzivata slovenski turizem in slovenski potnik? Pri Slovenski turistični organizaciji (STO) so pojasnili, da trenutno presenetljivo ne zaznavajo povečanja povpraševanja po prihodih v Slovenijo, kar bi bilo neposredno povezano z razmerami na Bližnjem vzhodu. Nasprotno, domače turistično gospodarstvo za zdaj poroča o bolj zadržani dinamiki novih rezervacij.
Velik del gostov se zaradi splošne negotovosti v mednarodnem okolju odloča za odlog rezervacij ali pa sprejema odločitve precej bližje samemu terminu potovanja. STO opaža tudi posamezne odpovedi, ki prihajajo predvsem z azijskih trgov, kar je neposredna in logična posledica prekinjenih letalskih povezav prek Bližnjega vzhoda. Kljub temu poudarjajo, da ostaja splošna slika stabilna, saj na ključnih evropskih trgih in v ZDA večjih odstopanj za zdaj ni zaznati. Kratkoročno ocenjujejo, da bo vpliv na povpraševanje v Sloveniji omejen, zagotovo pa se bodo učinki krize odrazili na stroškovni strani turističnega gospodarstva.
Slovenske turistične agencije so se po drugi strani razmeram prilagodile bliskovito. Iz agencije Palma so nam potrdili, da so se vse njihove skupine pravočasno in varno vrnile z območja Bližnjega vzhoda. Odpovedali pa so vsa potovanja z odhodi v marcu na območje Bližnjega vzhoda, vključno z Jordanijo, Združenimi arabskimi emirati in Omanom.
Tisti potniki, ki so bolj zadržani glede potovanja v druge dele sveta, tudi pri njih izbirajo varnejše evropske in bližnje atlantske destinacije (kot so Azori, Madeira in Kanarski otoki). Tisti, ki kljub krizi želijo potovati daleč, pa se preusmerjajo na Karibe in v Južno Ameriko, so še povedali pri Palmi. Potniki, ki želijo obiskati Azijo (Maldivi, Tajska, Šrilanka), zdaj iščejo alternativne poti, pri čemer glavno in eno pomembnejših vozlišč za nadaljnja potovanja postaja Carigrad.
Največji in najbolj otipljiv vpliv na slovenski turizem in na denarnice slovenskih dopustnikov doma bo imela cena energentov. Na STO opozarjajo, da bodo dražji energenti udarili po vsej verigi – od prevozov do obratovalnih stroškov nastanitev, gostinstva in vseh drugih storitev. Slovenski turistični ponudniki se bodo tako letos poleti znašli pod hudim pritiskom višjih stroškov, kar se bo po vsej verjetnosti odrazilo tudi v višjih končnih cenah za potrošnike.
Seveda gre za globalno krizo, tako da je povsem enako pričakovati tudi v drugih evropskih državah.
Od črnega zlata do poletov
Glavni krivec za prihajajočo počitniško draginjo so v prvi vrsti cene nafte in zaprto zračno tranzitno območje nad Bližnjim vzhodom. Zračna povezljivost je pod hudim pritiskom. Običajno namreč okoli 14 odstotkov globalnega tranzitnega prometa poteka prav prek bližnjevzhodnih letališč. Letalske družbe so zdaj prisiljene v obsežno preusmerjanje letov, kar pomeni zmanjšano zmogljivost, izjemno dolge letalne poti in posledično bistveno višje cene letalskih vozovnic, zlasti za dolge proge.
Leti v južno Azijo v povprečju že trajajo do 90 minut dlje kot običajno, nekatere neposredne povezave – kot je na primer ultradolgi let med avstralskim Perthom in Londonom – pa so zaradi prevelike porabe goriva na novi preusmerjeni poti postale celo tehnično in ekonomsko nemogoče, zato zahtevajo vmesne postanke v Singapurju. Z občasnim zapiranjem zalivskih letališč (kot je letališče v Dubaju) so tako motnje v letalskem prometu postale globalna težava.
Zaradi uničene energetske infrastrukture na Bližnjem vzhodu in večinoma zaprte Hormuške ožine, ki blokira petino svetovne ponudbe nafte, se cene nafte trmasto držijo visoko nad 100 dolarji za sodček. Kot svarijo analitiki pri Goldman Sachs, bi se v najslabšem primeru dolgotrajnih motenj oskrbe cena za sodček nafte brent lahko povzpela na 111 dolarjev vse do konca leta 2027, omenjajo pa celo tveganje preseganja zgodovinskega rekorda 147 dolarjev iz leta 2008. Višji stroški goriva neposredno in boleče udarjajo po letalskih družbah. Motnje na energetskem trgu višajo letalske stroške, medtem ko inflacija pritiska na potrošniško porabo. Nekateri evropski prevozniki, kot je skandinavski SAS, so zaradi skokovitih cen goriva kot prvi v Evropi že začeli ukinjati nekatere lete.
Kaj pa trendi letalskih vozovnic v Azijo? Glede na neodvisne analize in globalne turistične portale so se za poletje in jesen mednarodne letalske vozovnice za Azijo dramatično podražile, tudi od 30 do 60 odstotkov v primerjavi z minulimi normalnimi leti. Ker evropska letala ne morejo leteti skozi ruski zračni prostor, hkrati pa se izogibajo Bližnjemu vzhodu, to letom dodaja od 30 do 40 odstotkov več časa in nepredstavljive stroške goriva.
Čeprav so britanski in nekateri evropski potniki za zdaj še delno zaščiteni, ker so letalske družbe (kot so Ryanair, EasyJet, Tui in British Airways) fiksirale svoje cene nafte z zakupom za prvo polovico leta 2026 (praksa, znana kot »hedging«), opozarjajo, da bomo, če se bo vojna zavlekla v poletje in v tretje četrtletje, finančni šok pri nakupu vozovnic in turističnih aranžmajev drastično občutili vsi.
Zdaj pa poglejmo nekoliko pobliže.
Hrvaška kot zmagovalka
Medtem ko Bližnji vzhod zaradi vojne v Iranu izgublja 550 milijonov evrov na dan, ki jih tamkaj prinaša mednarodni turizem, se vsa industrija sprašuje, kam se bo ta denar preusmeril. Zgodovinsko gledano velja Evropa za varno zavetje, stabilno in zanesljivo destinacijo v obdobjih globalne negotovosti. Zato naj bi zahodno Sredozemlje, vključno z jugom Španije in Francijo, letos doživelo pravi turistični razcvet, saj ljudje množično preusmerjajo načrte. Glavni zmagovalec te spremembe turističnih tokov bo tudi naša južna soseda – Hrvaška.
Na nedavnem in enem največjih turističnih sejmov na svetu, ITB v Berlinu, so si bili turistični delavci enotni, da bo vojna to poletje prinesla izjemne rezultate, poročajo hrvaški mediji. Glavna aduta sta varnost in dostopnost s cestnim prometom, ki v nasprotju z zračnim kljub vsemu ni pod takšnim močnim pritiskom. Številke že kažejo svoje: samo v nekaj dneh se je povpraševanje za Hrvaško povečalo za kar 40 odstotkov. Turistične destinacije, kot je otok Krk, se na ta naval že intenzivno pripravljajo z načrti upravljanja destinacije, izračuni zasebnih zmogljivosti in celo razvojem pametnih mobilnih aplikacij z vključenimi QR-kodami in zanašanjem na umetno inteligenco za učinkovitejšo razporeditev turistov.
Toda za obiskovalce to pomeni tudi izjemno visoke stroške. Neodvisni podatki portalov in analitikov za letošnje poletje potrjujejo, da se je Hrvaška zaradi ogromnega povpraševanja že prebila na seznam najdražjih sredozemskih destinacij, kjer v povprečju zaostaja samo še za Francijo.
Cene so od leta 2020 v povprečju zrasle za približno 50 odstotkov. In ne gre več zgolj za namestitve. Inflacija na menijih restavracij – ta je že leta 2025 v EU v povprečju zrasla za 2,8 odstotka – se bo na Hrvaškem zaradi izjemnega navala, višjih stroškov oskrbovalnih verig in dražjih taksijev ter goriva še dodatno potencirala. Poletje ob Jadranu bo tako vsekakor zahtevalo globoke žepe.
Medtem ko bo bržkone tudi pri nas in v sosednjih državah primanjkovalo postelj, pa vzhodno Sredozemlje doživlja popolnoma drugačno realnost. Povpraševanje in rezervacije za letovanja na Cipru so strmoglavile, potem ko je bilo v napadu z brezpilotnikom zadeto tamkajšnje vojaško oporišče. Steve Heapy, izvršni direktor velike britanske potovalne agencije Jet2, je za britanske medije potrdil kruto resnico: »Ljudje trenutno ne rezervirajo potovanj na Ciper in v Turčijo, število odpovedi pa strmo narašča«.
Predvidljivost in varnost
Še bolj alarmantna je situacija v Egiptu. Čeprav je fizično zelo oddaljen od Irana, ga tuji potniki zaradi »bližnjevzhodne« oznake dojemajo kot nevarnega. Raziskave strokovnjakov napovedujejo, da bi prihodnji tuji turistični obiski na Bližnjem vzhodu v primeru daljšega konflikta lahko padli za kar 25 do 30 odstotkov, kar bi regijo stalo osupljivih 56 milijard dolarjev. Za Egipt, katerega gospodarstvo in preživetje sta neizprosno vezana na prihodke od turizma in uvoz (zaradi višjih cen nafte zdaj precej dražji), je to udarec, od katerega si bo težko opomogel, na kar opozarjajo tudi strokovnjaki, ki državo vidijo kot lakmusov papir za potencialno širšo ekonomsko destabilizacijo.
Kaj to pomeni za nas? V razmerah, kjer ne vemo, kdaj in kako se bo konflikt končal, in ko tvegamo dolgotrajno zaprtje strateških pomorskih poti, sta naši glavni valuti za majske in poletne počitnice postali predvidljivost in varnost.
Za slovenskega dopustnika to prinaša dve pomembni lekciji. Prvič, pričakujte polnejše destinacije na jugu (zlasti na Hrvaškem) in temu primerne višje cene – od goriva do vsakodnevnih lokalnih stroškov. Drugič, tako kot med pandemijo strokovnjaki dodajajo, da je zadnji globalni potovalni kolaps opomnik, zakaj je včasih smiselna rezervacija paketnih počitnic pri uveljavljenem in zanesljivem organizatorju potovanj. To namreč v teh negotovih časih prinaša večjo zaščito v primeru odpovedi letov, upoštevanju varnostnih priporočil, spremembe destinacij.
Če torej veste, kam želite potovati to poletje, turistični strokovnjaki in trendi vsekakor narekujejo, da z rezervacijami ne gre odlašati, saj bo boj za zadnje (in predvsem ugodne) zmogljivosti poleti še posebno neizprosen. Pri tem svetujejo, če se tega lotevate sami, da se odločite za možnosti, ki omogočajo tudi brezplačno odpoved potovanja.
