Znanost je gonilo napredka. Njeni dosežki včasih prinesejo velike preboje, pogosto pa se kažejo v drobnih izboljšavah, ki jih v vsakdanjem življenju komaj opazimo. Mehkejši in udobnejši podplati na čevljih, zračnejša športna oblačila, učinkovitejše zobne ščetke ali učinkovitejši cvrtnik na vroč zrak – za številnimi izdelki, ki nam olajšujejo življenje, stojijo znanje, raziskovanje in inovacije. Vpliv znanosti sega na skoraj vsa področja, od zdravstva in tehnologije do okolja in gospodarstva. Vlaganje vanjo je zato tudi vlaganje v boljšo prihodnost.
V Sloveniji se v okviru meseca znanosti, ki bo letos trajal kar tri mesece, vrstijo številne prireditve in dejavnosti, namenjene približevanju znanosti širši javnosti. Podelili so Zoisovi nagradi za življenjsko delo, ki sta ju letos prejela komunikolog Slavko Splichal in kemičarka Marija Horvat, številni dogodki pa so namenjeni predvsem mladim, ki bodo s svojim odnosom do znanosti krojili svet v prihodnje. Šele ko mladi spoznajo delujoč robotski sistem, preizkusijo biotehnološko rešitev ali se pogovorijo z inženirjem, ki jo razvija, namreč znanost zanje postane nekaj oprijemljivega.
Tehnološki park Ljubljana je tako že tretje leto zapored pripravil Areno tehnologij, celodnevni dogodek, posvečen znanosti, inovacijam in ustvarjalnosti. Obiskalo ga je več kot 4700 mladih. Pritegnila so jih očala za virtualno resničnost, s katerimi so lahko pokukali v laboratorij, pa robot Pošte Slovenije, ki v nakupovalnem središču BTC poskusno dostavlja pakete, in robot, ki zna pobirati žoge. Predstavili so jim tudi tehnologijo za raziskovanje možganov in iskanje novih načinov za njihovo boljše razumevanje. Kdo ve, morda se bodo prav kmalu zdravniki o stanju naših možganov pogovorili kar z virtualnim nevroznanstvenikom.
V novomeški Krki so medtem podelili nagrade za najboljša dodiplomska in podiplomska raziskovalna dela. Na natečaj je letos prispelo rekordno število prijav. Po besedah Klemna Korase, predsednika znanstvenega odbora sveta Sklada Krkinih nagrad, to kaže, da mladi raziskovalci ostajajo zavezani odgovornemu raziskovanju in kakovostni znanosti, napredna digitalna orodja pa uporabljajo kot podporo lastnemu razmisleku.
Za znanost 599 milijonov evrov
Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (za leto 2024) je v Sloveniji v raziskave in razvoj vključenih 26.360 oseb, med njimi 17.690 raziskovalcev. Po podatkih Evropskega patentnega urada je bilo lani v Sloveniji 80 patentnih prijav na milijon prebivalcev, kar je nekoliko manj od povprečja Evropske unije. Naši raziskovalci so sodelovali pri 462 temeljnih raziskovalnih projektih, poleg njih pa še v številnih drugih raziskavah.
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) je lani za znanost namenila 371 milijonov evrov, kar je približno pol odstotka bruto domačega proizvoda. Objavila je tudi razpisa za 165,5 milijona evrov za inovacijsko dejavnost v okviru Programa evropske kohezijske politike. Celotni vložek Slovenije v znanost pa je bil še večji in je skupno znašal 599 milijonov evrov. Poleg javne agencije ARIS namreč raziskovalno dejavnost podpirajo tudi posamezna ministrstva in druge javne ustanove. Največ sredstev Slovenija namenja za raziskave na področju naravoslovnih ved. Sledijo tehnika, biotehnika in humanistika. Če k državnim sredstvom prištejemo še več kot 620 milijonov evrov, ki jih znanosti namenijo podjetja v zasebni lasti, pridemo do podatka, da se v Sloveniji za znanost nameni krepko več kot milijarda evrov na leto.
Slovenija ima kakovostno znanje, razvojno sposobna podjetja in dobre primere sodelovanja. Kljub temu ostaja izziv, kako raziskovalne dosežke učinkoviteje prenesti v inovacije. Na okrogli mizi Od laboratorija do trga, ki je potekala konec oktobra, so se sodelujoči strinjali, da je pri povezovanju znanosti in gospodarstva še vedno veliko prostora za napredek.
Od odkritja do uporabe preteče pet let
Direktor Inštituta Jožefa Stefana Leon Cizelj ocenjuje, da tako znanstvena sfera kot gospodarstvo dobro delujeta, vendar premalo sodelujeta. Podobno meni Iztok Kramberger, glavni direktor za inovacije v podjetju SkyLabs in raziskovalec na mariborski univerzi. Po njegovem mnenju ni dovolj, da raziskovalci objavljajo kakovostne članke – njihove ugotovitve mora gospodarstvo tudi uporabiti. Opozoril je, da znanstvene objave približno pet let zaostajajo za dejanskimi učinki, kar v akademskem okolju ni najbolj spodbudno.
Na ARIS poudarjajo, da sodelovanje znanosti in gospodarstva na nekaterih področjih v Sloveniji že presega evropsko povprečje, vendar bi ga bilo treba razširiti na več podjetij in izboljšati prenos znanja v inovacije. »Za tesnejše povezovanje je pomembno, da raziskovalci in podjetja že zgodaj prepoznajo skupne razvojne izzive ter v razvoj rešitev vključijo tudi uporabnike. Pri tem lahko pomembno pomagajo posredniki in druge organizacije podpornega okolja, ki povezujejo partnerje, pomagajo uskladiti njihove potrebe in podpirajo prenos znanja v prakso. V zgodnejših fazah ima pri tem pomembno vlogo država, ki prevzema del razvojnega tveganja, s približevanjem trgu pa postaja vse pomembnejše vključevanje zasebnega kapitala,« pojasnjujejo na agenciji.
Znanost potrebuje čas. Toda ali lahko v svetu, ki pričakuje hitre odgovore, še vedno narekuje pomembne odločitve? Na ARIS menijo, da je prav v takšnem okolju njena vloga še posebno pomembna. »Znanost vidimo kot pomemben kompas v času hitrih odgovorov, približkov in poplave informacij. Njena največja vrednost ni le v ustvarjanju novega znanja, temveč tudi v preverjanju dejstev in resničnosti informacij. Hkrati nas uči postavljati prava vprašanja ter razvija kritično mišljenje, ki je danes nujno za odgovorno sprejemanje odločitev.« Znanost torej ne tekmuje s hitrostjo zgolj zaradi hitrosti. Njena naloga je ustvarjati preverjeno znanje, ki omogoča boljše in dolgoročnejše odločitve.
