Sodobni starši so pod vse večjim pritiskom zaradi nerealističnih pričakovanj, ki jih vsiljujejo družbena omrežja. Čeprav spletni trendi narekujejo popolno mirnost ob otroških izbruhih trme, stroka opozarja, da zgolj to ni dovolj. Po mnenju priznane nemške pedagoginje Susanne Mierau, ki jo povzemajo številni nemški mediji, bi se morali starši namesto iskanja popolnih odzivov na otroški jok osredotočiti predvsem na uravnavanje lastnega vsakdanjega stresa.

Mierau opozarja na ključno razliko med samonadzorom in samoregulacijo. Medtem ko samonadzor pomeni začasno zatiranje čustev – denimo ohranjanje mirne krvi med histeričnim izpadom otroka, kar pogosto slavijo viralni spletni posnetki –, se resnična samoregulacija kaže v nepredvidljivih vsakdanjih situacijah. Odziv starša na lastno frustracijo, na primer ko mu iz rok pade predmet, na otroka vpliva bistveno močneje kot premišljeno odigrana reakcija v trenutku krize. Otroci se namreč primarno učijo z opazovanjem starševskega zgleda pri obvladovanju stresa.

Posledica napačne interpretacije teh pojmov in vpliva laikov je neupravičen strah staršev, da pri vzgoji nenehno delajo napake. Kljub splošnemu občutku negotovosti pa znanstvene raziskave kažejo drugačno sliko: današnji starši svoje naloge večinoma opravljajo zelo dobro.

Poplava informacij na spletu je v zadnjem desetletju korenito spremenila starševstvo. Avtorica šestnajstih knjig o vzgoji ugotavlja, da želijo današnje generacije vzgajati drugače od svojih prednikov, vendar so zaradi nasprotujočih si nasvetov na družbenih omrežjih pogosto povsem zmedene in prestrašene.

Strokovnjaki kot posebno težavo izpostavljajo izraz »vzgoja, usmerjena v potrebe« (nem. bedürfnisorientierte Erziehung). Gre za laični koncept, ki se je razvil v spletnih mehurčkih in nima prave znanstvene osnove, toda močno vpliva na sodobne starše. Pogosto se napačno enači z »vzgojo, usmerjeno v navezanost« (nem. bindungsorientierte Erziehung). Slednja je strokovno utemeljena na uveljavljeni psihološki teoriji navezanosti znanstvenikov Johna Bowlbyja in Mary Ainsworth ter izpostavlja predvsem zanesljivost, tenkočutnost in varno čustveno zavetje.

Posledica napačne interpretacije teh pojmov in vpliva laikov je neupravičen strah staršev, da pri vzgoji nenehno delajo napake. Kljub splošnemu občutku negotovosti pa znanstvene raziskave kažejo drugačno sliko: današnji starši svoje naloge večinoma opravljajo zelo dobro. Stroka zato svetuje kritično presojo spletnih trendov, manj obremenjevanja z iskanjem popolne vzgoje in več zaupanja v lastne sposobnosti.

Priporočamo