Prvi januar je tisti specifičen dan v letu, ko se Slovenija neizbežno razdeli na dva tabora. V prvem so tisti redki, tihi srečneži, ki si že veselo manejo roke, saj jim bo Loterija Slovenije v kratkem izročila ključe novih stanovanj v Ljubljani, Kopru in Mariboru. V drugem taboru pa smo vsi ostali – tisoči »strateških načrtovalcev«, ki smo si v dneh pred žrebom v mislih že trikrat opremili tisto sanjsko nepremičnino, izbrali popoln odtenek hrastovega parketa in določili točno lokacijo za največji televizor na tej strani Alp. Danes s tistim značilnim kislim nasmehom ugotavljamo, da so naše »srečne številke« spet raje ostale v bobnu, namesto opremljanja penthousa pa nas čaka le ugotovitev, da bo treba v službo tudi po praznikih.
Novoletni loto 2026 je pod streho in če niste med tistimi, ki so si razdelili 15.515 dobitkov iz rekordnega, več kot 2,7-milijonskega sklada, nikar ne obupajte. Niste sami – vseh 450.000 potrdil je pošlo v rekordnih osmih dneh, kar pomeni, da je razočaranih »arhitektov v oblakih« danes po Sloveniji za nekaj polnih stadionov.
Od kitajskih golobov do ljubljanskih opek
Igranje iger na srečo namreč ni od včeraj, čeprav se nam v vrstah na bencinskih servisih včasih zdi, da gre za moderen pojav potrošniške družbe. Kot pravita avtorja knjige Človek & hazard J. Gizycki in A. Gorny, nastanka loterije ne moremo pripisati določenemu letu ali genialnemu posamezniku. Razvoj sega daleč v preteklost, do praoblik žrebanja za orno zemljo. Če bi želeli najti prakrivce za našo današnjo strast do križanja številk, bi morali potovati nazaj na Kitajsko v 2. stoletje pred našim štetjem, v čas dinastije Han.
Tam je bila izjemno priljubljena »igra belega goloba« (keno). Legenda pravi, da so s temi sredstvi financirali ambiciozne vojaške podvige in celo gradnjo Velikega kitajskega zidu. Predstavljajte si – če ne bi bilo takratnih loterijskih navdušencev, Kitajci danes morda ne bi imeli svoje največje turistične znamenitosti, mi pa ne bi imeli o čem sanjati med nedeljskim kosilom ob zvokih loterijskega bobna. Že takrat se je začela kazati tudi dobrodelna nota, saj so del dobitkov menda razdelili med revne – koncept, ki ga Loterija Slovenije s ponosom ohranja še danes.
Na naših tleh se je loterijska zgodovina resneje začela pisati okoli leta 1701. Ko so v Ljubljani podrli staro stolno cerkev sv. Miklavža in začeli graditi novo, je denarja zmanjkalo hitreje, kot so mojstri polagali opeke. Že po treh letih so bili odborniki prisiljeni poiskati nove vire financiranja in leta 1704 so (verjetno na pobudo jezuitskega kolegija) organizirali prvo odmevno loterijo.
Verjetno je loterija pripotovala na slovenska tla iz Genove. Morda pa si je pot utrla preko vladajočih (avstro-ogrskih) slojev, ki so tako kot drugi evropski vladarji poskrbeli za nadzor nad loterijskimi igrami in uvedli koncesije za prodajo srečk.
Opis prve loterije v organizaciji oblasti zasledimo v knjigi Hazard znanstvenice Darje Mihelič, ki je ena redkih, ki se ukvarjajo s tovrstno tematiko: »V Ljubljani se je loterija kmalu udomačila. Septembra 1772 se omenjajo žrebanja, ki so bila v veliki dvorani deželnega dvorca.« Velik mejnik predstavlja tudi velikonočni potres leta 1895, ko je Ljubljančane iz spanca prebudilo strašno bobnenje. Potres je terjal 21 smrtnih žrtev, povzročil pa je tudi ogromno gmotno škodo in humanitarno krizo. Da bi se lažje soočili s posledicami potresa in zbrali sredstva za odpravo škode, so med drugim organizirali posebno loterijo. Tudi gradnja stadiona za Bežigradom je v dvajsetih letih minulega stoletja potekala ob velikem pomanjkanju finančnih sredstev. Pobudnik gradnje, katoliško telovadno društvo Orel, je za zbiranje denarja med drugim priredil loterijo. Nakup srečk je bil po mnenju časnikarjev narodna dolžnost vsakega zavednega Slovenca, glavni dobitek pa je bila Plečnikova vila, ki še danes stoji v neposredni bližini.
Leta 1962 je bil prvič uveden loto. Žrebanja so predvajali tudi po televiziji, najprej celo z daljšim kulturnim programom, ki pa se ni obdržal, saj naj bi bil predrag. Januarja 1973 je nastal Loterijski zavod Slovenije in iz tega ga je leta 1981 nastala Loterija Slovenije. Ustanovljena je bila z namenom zbiranja sredstev za financiranje socialno-humanitarnih in telesnokulturnih dejavnosti. Loterija Slovenije je od septembra 1998 organizirana kot delniška družba.
Kultura igranja se je sicer skozi desetletja močno transformirala. Naši dedki in babice so imeli svoje številke skrbno zapisane na oguljenih listkih, ki so jih varno hranili v tistem posebnem predelu denarnice. Obisk prodajnega mesta je bil tedenski ritual, primerljiv z odhodom na tržnico. »Modra izbira številk je bila pomembna tema številnih pogovorov in mnogi igralci so razvijali sisteme in razprave na temo tega ali onega pristopa do gotovega dobitka. Neverjetno pomembno vlogo so prav zato imeli prodajalke in prodajalci na številnih prodajnih mestih po vsej Sloveniji, ki so znali igralce voditi, usmerjati in jih podpirati s strokovnimi nasveti. Starejše generacije so imele svoja priljubljena prodajna mesta in obisk loterije je bil dragoceni del tedenskega rituala – po nakupih na tržnici ali tik pred kavo s prijatelji,« se spominjajo na Loteriji Slovenija, kjer so leta 1991 uvedli novo računalniško opremo na prodajnih mestih in online sistem, kar je olajšalo poslovanje. Vzpostavili so direktno povezavo glavnega računalnika z vsakim prodajnim mestom, tako da ni bilo več potrebno zamudno fizično prenašanje disket, vrste so postale krajše in vplačevalo se je lahko do dve uri pred žrebanjem. V tem času je bil vzpostavljen tudi prenos žrebanja igre loto na javni radioteleviziji, kar je bistveno povečalo zanimanje in zaupanje javnosti.
Začetek prirejanja igre eurojackpot leta 2012 pomeni vstop Loterije Slovenije v mednarodni loterijski prostor, prebivalcem Slovenije pa se je s to igro odprla možnost za sodelovanje v igrah z najvišjimi dobitki.
Kljub digitalizaciji pa igra loto ostaja kraljica slovenskih src. Starejši igralci se še vedno z nostalgijo spominjajo legendarne igre 3x3, ki je leta 1987 pomenila pravi tehnološki preskok, ali pa super 3x3, kjer so poleg denarja delili zlate palice, nemške marke in celo avtomobile, ki so takrat veljali za pravi statusni simbol.
Ko milijoni ostanejo »na mizi«
Če mislite, da so dobitki v Sloveniji majhni, vas statistika hitro demantira. Do danes imamo že več kot 70 evrskih milijonarjev. Osem jih je prinesla igra eurojackpot, enega vikinglotto, ostale pa dobri stari loto. Absolutni rekord drži lanski jackpot pri igri eurojackpot, ko je srečnež (ali srečnica) vplačal listek prek spleta in zadel neverjetnih 60 milijonov evrov.
Obstajajo pa tudi zgodbe, ob katerih nas malce stisne pri srcu. Leta 2014 je nekdo vplačal dobitno kombinacijo za lotko 6, zadel 1,3 milijona evrov, a dobitka nikoli ni prišel iskat. Morda je listek končal v pralnem stroju, morda v pozabljenem žepu zimske jakne. Kje je končal ta denar? Loterija ga skladno s pravili vrne v sklad za dobitke. Torej, tisti milijon morda prav zdaj v katerem izmed prihodnjih krogov čaka prav na vas.
Čeprav se večina osredotoča na glavne dobitke, se prava zmagovalna zgodba piše v ozadju, v številkah, ki jih redko vidimo na naslovnicah. Loterija Slovenije namreč družbi vrne več kot 80 odstotkov sredstev od prodaje v obliki koncesij, davkov, sklada za dobitke in sredstev za humanitarne in športne organizacije. Samo v zadnjih dvanajstih mesecih so prebivalci Slovenije z igranjem loterijskih iger za ta namen zbrali neverjetnih 24.951.876 evrov.
Ta sredstva se prek Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) ter Fundacije za šport (FŠO) stekajo neposredno v projekte, ki izboljšujejo življenja mnogih. Podpirajo delovanje 86 humanitarnih organizacij, 32 invalidskih organizacij ter več kot 500 športnih programov in gradnjo športne infrastrukture. Ko torej naslednjič jezno zmečkate svoj listek, ker niste zadeli niti trojke, se spomnite: niste le »zapravili« denarja. Pravkar ste sofinancirali prenovo lokalnega stadiona, pomagali pri nakupu invalidskega vozička ali podprli delovanje varne hiše.
Pogled naprej
Če ste letošnje novoletno žrebanje zamudili ali pa so vaše sanje o obmorskem stanovanju splavale po vodi, ne obupajte prehitro. Novoletni loto se seveda vrača decembra 2026. Do takrat pa Loterija Slovenije obljublja vrsto posebnih žrebanj, od priljubljenih loto petkov do tako imenovanih mega bonus krogov pri igrah joker, vikinglotto in eurojackpot.
Sreča je muhasta, a kot kaže zgodovina, Slovenci nanjo radi čakamo. In medtem ko si nekateri že ogledujejo vzorce za nove zavese v svojem pravkar dobljenem stanovanju, imamo mi ostali vsaj čisto vest – s svojim »skorajšnjim« dobitkom smo naredili nekaj dobrega za vso državo. In kdo ve, morda bo prav naslednja srečka tista, ki bo vaš virtualni tloris spremenila v pravi beton in opeko.
