Začnemo lahko z navdihujočim zgledom gospe Marije Metlika, ki z razlogom nosi naziv ambasadorka vseživljenjskega učenja. Njen izjemno aktiven vsakdan odlično pooseblja glavno temo letošnjega jubilejnega 25. Festivala tretjega življenjskega obdobja, saj nenehno stremi k novemu znanju. Kot nam je pojasnila v pogovoru, učenje v življenju prinaša številne izjemne prednosti za posameznika.
Gospa Metlika izobraževanje razume kot veliko in neskončno življenjsko avanturo. »Če se zakoplješ v učenje, vedno najdeš nova vprašanja in potem hočeš tudi odgovor na tista vprašanja,« je slikovito opisala svojo strast do odkrivanja neznanega. Sama je pri izobraževanju aktivna na številnih področjih. Trenutno redno obiskuje rusko konverzacijo, sodeluje v ruskem bralnem krožku in izpopolnjuje svoje znanje na italijanski konverzaciji, v preteklosti pa se je učila tudi španščine.
Njeni interesi niso omejeni le na tuje jezike, saj se z veseljem udeležuje tudi plesnih tečajev, obiskuje kuharske tečaje za peko in posluša predavanja iz geografije na univerzi za tretje življenjsko obdobje. S svojim zgledom in ambasadorstvom spodbuja tudi druge, naj ne odnehajo pri usvajanju novih veščin. Opozarja namreč, da čim več se učimo, tem bolj spoznavamo, kako malo pravzaprav vemo, kar nas žene vedno naprej.
Pomoč umetne inteligence
Nacionalni dogodek Lahko si zraven – moč vseživljenjskega učenja, ki ga je Andragoški center Slovenije pripravil ob zaključku festivala, je skozi glasbo, humor, osebne zgodbe in praktične vsebine pokazal, da radovednost nima starostne omejitve in da se pogosto učimo veliko več, kot se tega sploh zavedamo. Voditelja dogodka Maja Ratej in Sašo Stare sta prisotne spraševala, kdo se je v zadnjem letu naučil nečesa novega. Ugotovila sta, da so obiskovalci polni novih izkušenj; nekateri so se naučili speči novo pecivo, drugi so usvojili uporabo pametnega telefona, tretji pa so preizkusili nove oblike gibanja v naravi. Pomen tovrstnega sprotnega usvajanja novosti je izpostavila dr. Nataša Potočnik, direktorica Andragoškega centra Slovenije, ki je predstavila program Lahko.si, katerega cilj je ljudem približati vseživljenjsko učenje kot nekaj dostopnega in nujnega. Opolnomočenje starejših namreč ni le fraza, ampak ključ do tega, da ostanejo aktivni soustvarjalci družbe. Zbranim je bilo jasno položeno na srce, da so z vsemi svojimi izkušnjami in ustvarjalnostjo nepogrešljivi in da nikakor niso le pasivni prejemniki znanja.
Kako lahko učenje spremeni življenje, sta pokazali zgodbi Maria Žnidaršiča in Toneta Donka. Žnidaršič, nosilec NAJzgodbe vseživljenjskega učenja 2026, je pri petdesetih letih prvič resneje vzel v roke fotoaparat ter postal ljubiteljski fotograf, lokalni poročevalec in kronist Loške doline. Donko, predstavljen v kampanji #Zmorem, je po možganski kapi z vztrajnostjo, podporo bližnjih in učenjem ponovno usvojil številne spretnosti ter si povrnil velik del samostojnosti.
Vlasta Nussdorfer, predsednica programskega sveta festivala F3ŽO, je poudarila, da festival poteka prav v času, ko zaznamujemo prvi oktober – mednarodni dan starejših. Delila je čudovito misel o obdobju starosti: »Starost zame ni kakšna ječa, pač pa balkon, od koder vidim daleč in razločno.« S to prispodobo je občinstvu sporočila, da leta prinašajo dragoceno širino in življenjsko modrost.
Nussdorferjeva je postregla tudi s hudomušno osebno anekdoto. Z možem sta za 40. obletnico poroke v dar prejela izjemno moderno pečico. Ko se je odločila, da bo spekla pecivo, se je znašla v zadregi, kako sploh upravljati novi aparat z dvojnimi vrati, saj navodil navadno ne bere. Rešitev je našla tako, da je za nasvet preprosto prosila umetno inteligenco, pri čemer je z nekaj kliki in slikami ugotovila, da pečica ne greje zato, ker je nastavljena na program za otroke. S to zgodbo je poudarila, da se učenje dogaja vsakodnevno, pogosto v obliki prilagajanja sodobni tehnologiji, in da pri tem ni prostora za sram ali strah pred napakami. Zbrane je pozvala, naj svojega bogatega znanja ne skrivajo, temveč ga radodarno delijo z drugimi, saj prav vseživljenjsko učenje najbolj učinkovito preprečuje osamljenost.
Od kaligrafije do umetnostne zgodovine
Kje vse lahko starejši pridobivajo novo znanje, pa so na festivalu predstavili številni ponudniki. Poleg številnih možnosti, ki jih zainteresirani lahko najdejo na spletni strani Lahko.si, so tu še Dnevni centri aktivnosti (DCA), ki so projekt Mestne občine Ljubljana in ponujajo izjemno dostopen koncept druženja in izobraževanja. Kot so razložili njihovi predstavniki, za zgolj 10 evrov mesečne članarine ponujajo neomejen obisk dejavnosti v vseh svojih centrih. Aktivnosti je ogromno, med njimi izstopajo jezikovni tečaji, kjer se udeleženci učijo angleščine, nemščine, italijanščine, španščine in arabščine. Poleg tega ponujajo kaligrafijo, vadbo joge in taj čija, delujeta pa tudi dramska in glasbena skupina, kjer igrajo na ukulele. V DCA poudarjajo, da je primarni cilj njihovih aktivnosti preprečevanje osamljenosti in grajenje trdne socialne mreže, saj se obiskovalci po delavnicah pogosto zadržijo ob klepetu in kavi.
Tisti, ki si želijo nekoliko bolj akademskega pristopa k učenju, pa lahko izberejo Modro fakulteto pri Univerzi v Ljubljani. Letos so vpisali že peto generacijo in ponosno izvajajo kar 61 različnih izobraževalnih programov. Semestri so zasnovani z mislijo na starejše, obsegajo pa med 20 in 30 ur. Tudi tu prednjačijo tuji jeziki, saj ponujajo kar dvajset jezikovnih programov. Zelo priljubljene so tudi vsebine s področja umetnosti, zgodovine ter literarni in gledališki klubi. Prednost Modre fakultete je, da predavanja izvajajo univerzitetni profesorji in doktorski študenti, ki z veseljem sodelujejo, kljub temu pa cena ostaja dostopna, in sicer okoli 84 evrov za program. V okviru evropskih projektov se trudijo ponuditi tudi nekaj brezplačnih mest, zanimanje pa je letos izjemno veliko, saj so programi večinoma polni.
Zaključna prireditev Festivala za tretje življenjsko obdobje je tako postregla z jasnim dokazom: radovednost in želja po osebnem razvoju ne upadeta z leti. »Novo znanje lahko v poznejših življenjskih obdobjih prinaša zelo konkretne spremembe: več samostojnosti pri uporabi digitalnih storitev, novo zanimanje, nova poznanstva, več samozavesti ali preprosto veselje, ki ga prinese občutek, da smo zmogli nekaj, česar včeraj še nismo znali,« je povedala Joži Vovk, vodja projekta Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje. Prav zato gibanje Lahko.si krepi zavedanje, da je učenje del življenja – doma, med ljudmi, pri delu, skozi interese, tehnologijo, kulturo in izkušnje.
