Številne študije kažejo, da se okoli 40 odstotkov ljudi zavestno odloči za »prostovoljno neznanje« o neprijetnih temah, kot so revščina ali okoljska škoda, da bi se izognili občutku krivde in ohranili subjektivno srečo. Kljub temu pa znanstveni podatki slikajo povsem drugačno sliko in mit o srečnem neznanju postavljajo na laž.
Hrvaški psiholog dr. Denis Bratko pojasnjuje, da je treba pri preučevanju te povezave najprej natančno definirati pojma inteligence in sreče. Če srečo razumemo kot širši koncept blaginje oziroma t. i. well-beinga, ki vključuje zadovoljstvo z življenjem in prevlado pozitivnih čustev, znanstvene raziskave kažejo, da inteligentnejši ljudje dejansko živijo boljše in srečnejše življenje.
Čeprav so morda nekateri visoko inteligentni posamezniki res bolj hipersenzibilni ali nagnjeni k pesimizmu zaradi globljega razumevanja svetovnih problemov, ti izolirani primeri ne odražajo splošne populacije. Nasprotno, višja inteligenca je statistično povezana s številnimi pozitivnimi življenjskimi izidi, ki neposredno vplivajo na občutek zadovoljstva.
Ključ do razumevanja te povezave se skriva v t. i. posrednih dejavnikih ali mediatorjih. Inteligenca sama po sebi morda ne povzroča sreče neposredno, vendar pa je močan napovedovalec boljše izobrazbe, višjega socioekonomskega statusa, boljšega zdravja in daljše življenjske dobe. Ljudje z višjim inteligenčnim količnikom običajno živijo v varnejših soseskah, imajo stabilnejše prihodke in se pogosteje odločajo za zdrave življenjske navade, kot sta redna vadba in uravnotežena prehrana.
