Potrošniki se vse pogosteje sprašujejo, kaj dejansko jedo in kako se znajti v poplavi oznak, ki so včasih bolj marketinške kot informativne. Bralec nas je nedavno opozoril na pogosto prakso trgovcev, kjer je meso označeno zgolj s skopo navedbo »Poreklo: EU« ali pa je opremljeno s slovenskimi simboli, čeprav žival morda nikoli ni stopila na slovenska tla. Da bi razjasnili, kaj je dovoljeno in kje se skriva resnica, smo se obrnili na Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kjer so nam pojasnili, na kaj morajo biti pri nakupu mesa potrošniki posebej pozorni.
Goveje meso
Če kupujete govedino, so pravila najstrožja. Zaradi preteklih kriz, kot je bila bolezen norih krav, zakonodaja pri govejem mesu ne dopušča skrivanja. Na vsakem kosu svežega mesa mora biti jasno navedena celotna »življenjska pot« živali.
Ko kupujete govedino, torej ne iščite le ene države. Na etiketi morajo biti nujno navedeni štirje podatki: država rojstva, država reje, država zakola in država razseka. To pomeni, da splošna in nejasna oznaka, kot je »Žival vzrejena v EU«, pri govejem mesu ni dovoljena. Trgovec mora biti konkreten. Če vidite zrezek, kjer piše »Rojeno v: Slovenija, rejeno v: Slovenija, zaklano v: Slovenija«, ste lahko mirni – to meso je resnično slovensko.
Svinjina in perutnina
Pri svinjskem, perutninskem, ovčjem in kozjem mesu so pravila nekoliko drugačna, kar pogosto zmede kupce. Tu zakonodaja zahteva predvsem dva ključna podatka: državo, v kateri je bila žival vzrejena, in državo, v kateri je bila zaklana.
Zakaj torej v trgovinah videvamo oznake »Vzrejeno v: EU«? Ali trgovci kaj prikrivajo? Ne nujno. Zakonodaja takšno oznako dopušča v specifičnih primerih. Če je bila žival vzrejena v več državah članicah in v nobeni ni preživela predpisanega obdobja (kar je odvisno od teže in starosti), lahko trgovec uporabi oznako »Žival vzrejena: v več državah članicah EU«. To pomeni, da so žival med rejo selili. Če pa je žival celo življenje preživela v eni državi (na primer rojena, vzrejena in zaklana v Avstriji), se lahko uporabi enotna oznaka »Poreklo: Avstrija«.
Nasvet: Bodite pozorni na razliko med »Poreklo: Slovenija«, kar pomeni, da je bilo vse opravljeno pri nas, in ločenimi navedbami, kot je »Reja: EU, zakol: Avstrija«. Slednje pomeni, da meso ni slovenskega porekla, čeprav ga je morda pakiralo slovensko podjetje.
Pasti v mesnici in delikatesi
Mnogi potrošniki verjamejo, da je meso v mesnici, ki leži nepakirano v vitrini, avtomatsko bolj sveže in domače. Vendar pozor: za nepakirano meso, torej tisto, ki vam ga mesar odreže in zavije, veljajo popolnoma enaka pravila označevanja kot za tisto v plastičnih posodicah.
Trgovec vam ne sme prodati mesa brez »osebne izkaznice«. Podatki o državi reje in zakola morajo biti vidni neposredno ob mesu v vitrini – na listku, tabli ali pa digitalnem zaslonu. Če teh podatkov ne vidite, jih zahtevajte. Tudi pri mesarju mora na primer pisati: »Reja: Slovenija, zakol: Slovenija«. Ne zadovoljite se z ustnim zagotovilom »to je naše«.
Največja jeza potrošnikov izvira iz zavajajoče embalaže. Vidite slovensko zastavo, ime izdelka zveni domače (na primer »domača klobasa«), cena je ugodna, doma pa ugotovite, da je surovina od drugod.
Tu prihaja do pomembnih sprememb. S 1. januarjem letos je začel veljati novi zakon o hrani, ki uvaja red pri uporabi slovenske zastave. Po novem se lahko z grafično podobo slovenske zastave označijo le tisti proizvodi, pri katerih so vse faze – od pridelave in predelave do pakiranja – potekale v Sloveniji.
Poleg tega morajo biti takšni izdelki del shem kakovosti, denimo izbrana kakovost – Slovenija, ekološki pridelek in podobno. To pomeni, da trgovec ne sme več »lepiti« slovenske zastave na izdelek zgolj zato, ker je bil prepakiran v Sloveniji. Če embalaža z grafiko, na primer kozolcem in planinami, ustvarja vtis, da je izdelek slovenski, a surovina ni, mora biti poreklo surovine jasno navedeno, da se prepreči zavajanje.
Predelani izdelki
Največja »siva cona« ostajajo predelani izdelki – salame, hrenovke, šunke. Tu zakonodaja EU ne zahteva obvezne navedbe porekla osnovne surovine (mesa), razen če bi embalaža zavajala.
Kaj to pomeni v praksi? Če kupite »kmečko salamo«, proizvajalec ni dolžan napisati, od kod je meso, razen če na embalažo napiše »Proizvedeno v Sloveniji« ali nariše slovenske simbole. V tem primeru mora (v istem vidnem polju!) pojasniti, da je surovina iz druge države. Če pa na embalaži ni nobenih namigov o slovenskem poreklu, je podatek o izvoru mesa pogosto prepuščen dobri volji proizvajalca.
Kaj lahko stori potrošnik? Inšpektorji priznavajo, da se pri nadzorih srečujejo tako z napačnim označevanjem kot s pomanjkljivo dokumentacijo. Zato je vaša najboljša obramba natančno branje.
