Pomlad je pred vrati in z njo delo v vrtu in sadovnjaku ter za številne ljubitelje vrtnarjenja nakupi sadik. Toda pozor, pri pregledu ponudbe sadik sadnega drevja na spletu je inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zaznala kar nekaj zavajajočih praks pri tovrstni prodaji. Prav zato potrošnike poziva k previdnosti in priporoča nakup sadik iz slovenskih drevesnic.
Sumljive spletne strani
Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) izvaja v zadnjih letih tudi nadzor prodaje rastlin preko spleta, ki je v močnem porastu. Pri tem se osredotoča predvsem na posamezne sumljive spletne strani. Toda ko so inšpektorji letos pregledali ponudbe sadik sadnega drevja na spletu, so zaznali kar nekaj ponudnikov, ki potrošnikom ponujajo stebričasta sadna drevesa, ki bodo dajala bogat pridelek sadja tudi v okrasnem loncu na balkonu ali terasi. Po informacijah, dostopnih na spletni strani prodajalca, pa sadike niso pridelane Sloveniji.
Zato so izvedli nakup sadike sadnega drevja prek spleta na eni izmed spletnih strani, ki dobavlja sadike v Slovenijo. Kupili so stebričasto jablano, ki je primerna za rast v okrasnem loncu in kot taka idealna za postavitev sadovnjaka na balkonu. Pri pregledu spletne strani so bile informacije o poreklu in izvajalcu poslovne dejavnosti pomanjkljive, fotografije pa na prvi pogled zavajajoče. Po dostavi pošiljke so inšpektorji ugotovili, da je že videz sadike drugačen od pričakovanega. Hujšo kršitev pa je predstavljalo dejstvo, da je sadika do kupca prispela neoznačena, brez etikete in rastlinskega potnega lista. V skladu z zakonodajo na področju zdravja rastlin ter semenskega materiala kmetijskih rastlin morajo namreč sadike sadnega drevja, ki se prodajajo na daljavo, do končnega kupca prispeti opremljene z rastlinskim potnim listom in vsaj osnovnimi podatki o sadiki.
»Za nakup smo se odločili zaradi suma zavajanja kupca. Ob nakupu pa smo prejeli sadiko brez vseh spremnih dokumentov, kar pomeni, da nimamo zagotovila, da so izpolnjene fitosanitarne zahteve. Podoben primer je bil tudi pri naročilu sadike eksotične okrasne sobne rastline. Ne moremo sicer posploševati, da je vsa spletna prodaja zavajajoča oziroma da so vse spletne strani enake in nevredne zaupanja. Kupec mora biti pri nakupu previden, pri nakupu sadik sadnega drevja pa je vsekakor pomemben podatek, ali je rastlina opremljena z rastlinskim potnim listom (RPL) ali ne,« so pojasnili na UVHVVR.
Uničujoči škodljivci
Zakaj je kupovanje sadik prek spleta sploh problematično? »Sadike lahko skrivajo škodljivce ali bolezni, ki na izvorni lokaciji morda niso opazni in se aktivirajo šele, ko rastlina pride na novo območje,« odgovarjajo z UVHVVR. Če rastlina nima rastlinskega potnega lista, potem tudi ni zagotovila, da je bila sadika pregledana in zdravstveno ustrezna. Vnos in širjenje karantenskih škodljivih organizmov pa lahko povzročita ogromno ekonomsko, socialno in ekološko škodo.
V zadnjih letih se to v EU že dogaja. Nekateri karantenski škodljivi organizmi se namreč pojavljajo v večjem obsegu. Tak primer je borova ogorčica na Portugalskem, ki je povzročila propad ogromnih površin borovih gozdov. Zaradi bakterijskega ožiga oljk so v italijanski Apuliji morali posekati in uničiti na stotine oljk, ki so kljubovale času tudi tisoč let. Zaradi okužbe s to boleznijo so propadle v dveh do treh sezonah in se popolnoma posušile, in to na velikih območjih pridelave oljk, so izpostavili dva primera na UVHVVR.
Tudi Slovenija ni imuna za škodljivce. Od lani imamo že dva izbruha japonskega hrošča, ki se kot polifag hrani na različnih gostiteljskih rastlinah in povzroča škodo. V letu 2023 so zaradi bakterije Ralstonia pseudosolanacearum v EU in tudi v Sloveniji propadali nasadi ingverja, ker je bil kot semenski material uporabljen okužen ingver, namenjen prehrani, in sicer iz Peruja.
Rastlinski potni list
Namen rastlinskega potnega lista je zagotoviti zdravstveno ustreznost in sledljivost rastlin znotraj EU, ne samo pri uvozu, pojasnjujejo pri UVHVVR. Ta je obvezen za vse rastline za saditev. To so vse rastline, ki se bodo sadile, presajale ali razmnoževale, sadike sadnega drevja, okrasne sadike, trajnice, grmovnice, vinska trta, vrtnine za presajanje in tako dalje. Toda ne le za rastline, rastlinski potni list se zahteva tudi za ves razmnoževalni material, to so semena določenih rastlinskih vrst, potaknjenci, čebulice, korenike in drugi razmnoževalni deli. Za lončnice in sobne rastline ter za nekatere rastlinske proizvode z večjim tveganjem, kot je les oreha ali les platane. Zahteva pa se tudi za rastline, ki se premikajo na varovana območja.
Vsaka sadika sadnega drevja, ki se trži po spletu in izvira iz držav EU, mora biti tako do končnega kupca označena z rastlinskim potnim listom. Ta namreč zagotavlja, da so izpolnjene vse zahteve zdravstvenega varstva rastlin, da rastlina ne vsebuje karantenskih škodljivih organizmov, da je mogoče slediti njenemu izvoru in pridelovalcu ter se lahko rastline varno premikajo po EU. Zato sadika, ki nima rastlinskega potnega lista, tudi ni pregledana, njena zdravstvena ustreznost pa ni potrjena.
Za naročila sadik, ki jih potrošniki naročajo iz držav zunaj EU, so zahteve še strožje. Vnos nekaterih sadik iz določenih držav je celo prepovedan. Če je vnos pošiljke dovoljen, pa mora biti vsaka pošiljka, tudi v primeru naročanja za osebno rabo preko spleta, predhodno najavljena na prvem vstopnem mestu v EU preko sistema TRACES. Pošiljko mora spremljati fitosanitarno spričevalo, ki potrjuje izpolnjevanje pogojev za vstop v EU, vsako pošiljko pa morajo pregledati pristojne inšpekcijske službe.
Slovenske drevesnice
Zaradi spremembe potrošniških navad se prodaja sadik vse bolj seli od neposrednega nakupa pri drevesničarju na splet. Pri spletni prodaji pa kupec običajno ne preverja izvora sadike in zagotovil glede zdravstvenega stanja rastlin, še ugotavljajo na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Kupec se na podlagi informacij na spletni strani, ki so lahko zavajajoče, osredotoča zlasti na ceno in proizvod, ki ga želi kupiti.
Lani je inšpektorat opravil 26 nadzorov spletnih prodaj in ugotovil sedem neskladij. Za nakup sadik sadnega drevja in okrasnih rastlin preko spleta (skriti nakup) pa so se letos odločili prvič in bodo z njimi nadaljevali tudi v prihodnje. Redno opravljajo tudi nadzore slovenskih pridelovalcev in prodajalcev sadik, toda večjih neskladij pri zavezancih v Sloveniji na inšpekciji ne beležijo.
»V Sloveniji imamo odlične drevesnice, ki svoje sadike tržijo same ali preko preverjenih spletnih ponudnikov, njihove sadike so kakovostne, se redno pregledujejo in so opremljene z rastlinskimi potnimi listi. Vemo, da ima sadika, ki je pridelana v naših klimatskih pogojih, mnogo boljše možnosti za preživetje po presaditvi kakor sadika z drugega konca Evrope ali iz tretje države,« poudarjajo na UVHVVR
Toda če se že iz kakršnegakoli razloga vendarle odločimo za nakup sadike prek spleta, bodimo pri nakupu pozorni na vse informacije, ki jih prodajalec na spletu ponuja. Zelo pomemben je podatek, da ima rastlina rastlinski potni list. Nakup preko platform, ki oglašujejo rastline nepreverjenega izvora, na UVHVVR odsvetujejo. Prav tako svetujejo, da eksotične rastline kupujemo od ponudnikov v EU in ne neposredno preko spletnih ponudnikov iz tretjih držav. Izogibajmo se tudi nakupa rastlin od fizičnih oseb, ki običajno niso registrirane za pridelavo in trženje rastlin preko spleta.
Države članice EU nadzorujejo tudi osebne pošiljke, ki se naročajo preko spleta iz tretjih držav. Če pošiljka rastlin za osebno rabo ni bila najavljena na prvem vstopnem mestu, je ne spremlja fitosanitarno spričevalo ali je vnos celo prepovedan po fitosanitarni ali okoljski zakonodaji, bo taka pošiljka zadržana na vstopnem mestu. Neskladna pošiljka bo vrnjena pošiljatelju ali uničena brez povračila stroškov kupcu.
Še več, kot navaja UVHVVR, bodo potrošnika v primeru uvedbe uradnega nadzora bremenili stroškov uradnega nadzora, grozijo mu tudi sankcije za prekršek. Če pošiljka, za katero se zahteva uradni nadzor na prvem vstopnem mestu, ni bila predložena v uradni nadzor, fizičnim osebam grozi globa 500 evrov za prekršek.
Zato velja v prvi vrsti pravilo, da potrošniki kupujemo pri preverjenih ponudnikih. Vsaka spletna prodaja pa mora imeti tudi možnost reklamacije in možnost vrnitve v primeru nezadovoljstva kupca.
