V tekmi za doseganje globalnih podnebnih ciljev so kitajski inženirji svoj pogled usmerili visoko nad oblake. Nedavni uspešen preizkus v provinci Sečuan je dokazal izvedljivost privezanih helijevih zračnih ladij, zasnovanih za izkoriščanje vetrne energije na velikih višinah, kar bi lahko korenito preoblikovalo sektor obnovljivih virov.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) sicer opozarja, da se mora globalna zmogljivost vetrne energije do konca desetletja početveriti, če želimo izpolniti zastavljene okoljske zaveze. Medtem ko se svet zanaša na masivne in statične vetrne parke, so raziskovalci v sodelovanju s pekinškim zagonskim podjetjem ubrali drugačno pot. Razvili so model S2000, napreden aerostat, ki namesto v beton in jeklo posega po zračnih tokovih v troposferi.
Zrakoplov, ki po obliki spominja na klasičen cepelin, meri 60 metrov v dolžino ter 40 metrov v višino in širino. Njegovo ogrodje je zgrajeno iz sodobnih kompozitnih materialov, ki zagotavljajo izjemno stabilnost in preprečujejo uhajanje helija. V to strukturo je vgrajenih dvanajst turbin s skupno zmogljivostjo do treh megavatov. Sistem krmili umetna inteligenca, ki plovilo samodejno usmerja na višine z najugodnejšimi vetrovnimi razmerami. Zbrana električna energija se nato prek posebnega varnostnega kabla prenaša neposredno v omrežje na tleh.
Januarja so ta leteči generator na višini 2000 metrov prvič poskusno priključili na lokalno elektroenergetsko omrežje. V času preizkusa je turbinski sistem proizvedel 385 kilovatnih ur električne energije, kar statistično zadošča za skoraj dvotedensko oskrbo povprečnega gospodinjstva.
Vodja projekta Jianxiao Wang poudarja številne logistične in ekološke prednosti takšnega pristopa. Sistem v primerjavi s tradicionalnimi vetrnicami zahteva do 90 odstotkov manj gradbenega materiala, saj odpade potreba po globokih temeljih in visokih stolpih. Poleg tega obratovanje na višini nekaj tisoč metrov pomeni, da so naprave na tleh praktično neslišne in vizualno nemoteče. Oblikovalci izpostavljajo tudi varnost za prostoživeče živali. Visoko lebdeče strukture so lažje opazne in pticam omogočajo varnejši oblet.V bližnji prihodnosti bi lahko tovrstne mobilne elektrarne zapolnile pomembno vrzel pri zagotavljanju energije na odročnih območjih, v strogo zaščitenih naravnih rezervatih ali kot hitra rešitev pri odpravljanju posledic naravnih nesreč. Na dolgi rok pa vizija razvijalcev sega še dlje – zračne elektrarne bi lahko obenem služile kot višinska telekomunikacijska vozlišča in polnilne postaje za električna letala ter drone v zraku.
