Ko je maja lani v varšavskem predmestju izbruhnil požar, ki je uničil več kot tisoč trgovskih objektov, so poljski preiskovalci sprva sumili na tehnično napako. Nekaj dni pozneje je v litovski trgovini IKEA odjeknila eksplozija zažigalne naprave, skrite med žimnicami. Zahodni obveščevalci danes trdijo, da ti dogodki niso bili naključni, temveč del stopnjevane, ki jo Kremelj bije v osrčju Evrope, je te dni poročal ameriški časnik The New York Times.
V središču te operacije po ugotovitvah varnostnih služb petih evropskih držav — kar povzema omenjeni medij — ne stoji izurjen tajni agent, temveč 42-letni nekdanji taksist z ruskega podeželja, Aleksej Vladimirovič Kolosovski.
Kolosovski predstavlja nov profil ruskega operativca, ocenjujejo v protiobveščevalnih službah. Namesto diplomatske krinke ali dolgoletnega urjenja v vrstah obveščevalnih služb, 42-letnik deluje kot ponudnik storitev za rusko vojaško obveščevalno službo GRU. Njegova ključna prednost? Široka mreža kriminalnih poznanstev, ki segajo od hekerskih skupin do tatov avtomobilov in ponarejevalcev dokumentov.
»Zdaj delujemo v prostoru med mirom in vojno,« je v nedavnem govoru opozoril Blaise Metreweli, vodja britanske obveščevalne službe MI6. »Rusija nas preizkuša v sivi coni s taktikami, ki so tik pod pragom odkrite vojne.«
od začetka vojne v Ukrajini so iz Evrope izgnali več kot 750 ruskih diplomatov. Ocenjujejo, da so tako ohromili tradicionalne poti vohunjenja, zato naj bi se GRU pod vodstvom generala Andreja Averjanova usmeril k rekrutiranju civilistov in kriminalcev, ki se pod radarjem lažje gibljejo po schengenskem območju.
Srhljiva logika
Kolosovski je svoje operacije vodil iz mesta Krasnodar na jugu Rusije. Preko šifriranih kanalov na aplikaciji Telegram, kjer je uporabljal vzdevek Warrior, je rekrutiral posameznike za izvajanje napadov. Med njimi je bil tudi ukrajinski najstnik Daniil Bardadim, ki je bil aretiran na poti v Rigo z nahrbtnikom, polnim delov za improvizirane bombe.
Preiskava je razkrila srhljivo logistiko: razstrelivo in detonatorji so bili dostavljeni v omarice na železniških postajah, kjer so jih prevzemali pogosto nevedni rekruti. Cilj je bil jasen – zasejati kaos in zamajati zahodno enotnost.
Nevarnost v zraku
Najnovejša in najbolj nevarna faza te kampanje se je odvila julija 2024. Zažigalne naprave, skrite v masažnih blazinah s časovnimi stikali, so se vnela v tovornih vozliščih družbe DHL v Nemčiji, na Poljskem in v Britaniji. Preiskovalci so prepričani, da bi naprave, če letalo v Leipzigu ne bi zamujalo, eksplodirale sredi leta, kar bi povzročilo katastrofalne žrtve.
Varnostni uradniki navajajo, da je prav Kolosovski koordiniral to mrežo. »Rusi so državno sponzorirane umore in sabotaže dvignili na novo raven,« New York Times povzema besede Seana Wiswesserja, nekdanjega častnik CIA. »Uporabljajo jih za doseganje strateških ciljev.«
Razpoke v sistemu
Kljub svojemu vplivu Kolosovski ostaja skrivnostna in protislovna figura. Njegovi digitalni sledovi kažejo na človeka, ki je bil povezan s hekerskim kolektivom KillNet, a se hkrati utaplja v dolgovih. Obstajajo indici, da je celo sam financiral nekatere operacije, ko so obljubljena sredstva iz Moskve zamujala.
Nedavno so ga zaslišali agenti ruske domače varnostne službe FSB, kar nakazuje, da je pozornost, ki so jo pritegnile njegove neuspele operacije, postala breme celo za njegove delodajalce. Medtem ko se Kremelj uradno distancira od vseh obtožb, Kolosovski menda že išče pot ven – obveščevalci so namreč zaznali, da je prek spleta preučeval nepremičnine v Londonu.
