Od XS do L v isti omari: zakaj vam običajna konfekcijska velikost ni več prav

Modna industrija se sooča z naraščajočim pritiskom potrošnikov zaradi vse večjih odstopanj pri konfekcijskih številkah oblačil. Dandanes ni  nič nenavadnega, če človek na sebi istočasno nosi oblačila velikosti od XS do L. Kljub pozivom k poenotenju mer, pa strokovnjaki opozarjajo, da je globalna standardizacija v sodobni trgovini z oblačili praktično neizvedljiva.

TRENDI

Pet načel: kako modna oblačila izbirajo superbogati

Problematika neenotnih velikosti je v zadnjem času pridobila novo razsežnost predvsem zaradi družbenih omrežij. Vplivnice, kot sta Alea O'Shea in Grace Tutty, redno dokumentirajo kaos v garderobah, kjer vizualizirajo drastične razlike med kosi istih velikosti pri različnih proizvajalcih. 

Ciljne skupine

Razlog za odstopanja ni v tehničnih napakah, temveč v poslovnih modelih posameznih znamk. Maria Gavel, modna oblikovalka in strokovnjakinja iz švicarskega šiviljskega ateljeja Gavel, je v nedavnem intervjuju za portal 20 Minuten pojasnila, da podjetja ne prodajajo zgolj prileganja oblačila, temveč celostno podobo in življenjski slog.

»Blagovne znamke se zavestno pozicionirajo v specifičnih segmentih – najsi bo to mladostniški, športni ali luksuzni trg. Kroji so zato prilagojeni izključno njihovi ciljni demografiji in ne splošni populaciji,« ugotavlja Gavelova in dodaja, da je popolna standardizacija sistema danes nemogoča.

Dodatno težavo pri proizvodnji na masovni ravni predstavlja tako imenovano stopnjevanje krojev. Večina velikih modnih hiš ne oblikuje vsake številke posebej, temveč ustvari osnovni kroj (pogosto temelječ na obsegu prsi), ki ga nato matematično pomanjšujejo ali povečujejo. Dlje kot je želena velikost od osnovnega modela, večja je verjetnost, da oblačilo ne bo ustrezalo naravnim telesnim proporcem, kar pri kupcih povzroča nezadovoljstvo.

Geografija in psihologija

K zmedi na prodajnih policah, ki jo vsakodnevno občutijo tudi slovenski potrošniki v lokalnih nakupovalnih središčih, pomembno prispevajo geografske razlike. Proizvajalci iz severne Evrope (na primer švedski H&M) uporabljajo drugačne telesne mere kot znamke z juga celine (na primer španska Zara). Tabele velikosti se namreč prilagajajo lokalnemu prebivalstvu v državah, kjer imajo podjetja svoj sedež ali največji tržni delež, je pisal avstrijski Heute.

Največji vpliv na popačenje realnih mer pa ima fenomen, znan kot »vanity sizing« oziroma laskanje s številkami. Gre za namerno trženjsko strategijo, pri kateri proizvajalci oblačila označujejo z manjšimi številkami od dejanskih.

»Proizvajalci ta trik uporabljajo, da bi kupcem vzbudili boljši občutek o lastnem telesu, kar neposredno pospešuje prodajo,« pojasnjuje Gavelova. Ker se kupci ob manjši številki na etiketi počutijo bolj polaskane, se lažje in hitreje odločijo za nakup.

Poskusi uvedbe enotnih standardov segajo že v 20. stoletje, vendar so bili zaradi nenehno spreminjajočih se trendov in agresivnih marketinških strategij vselej neuspešni. Iskanje popolnega kosa oblačila tako ostaja predvsem  subjektivna izkušnja, kjer idealna velikost ni več objektivna meritev, temveč osebni občutek udobja in samozavesti.