»Po prepričljivi zmagi demokratov na kongresnih volitvah so se nihanja in nepredvidljivost na svetovnih finančnih trgih celo še povečali. Že prej je Trump s svojimi ukrepi povečeval kaotičnost v ZDA in v svetu, preobrat pa je prinesel novo negotovost. Kljub jasno izraženi nezaupnici in večji zaviralni moči demokratov bo lahko trmasti predsednik še naprej uporabljal izredne ukrepe ali jih celo zaostroval. Negotovost se v svetovnem gospodarstvu torej še ne zmanjšuje, na razplet krize na Bližnjem vzhodu bo poleg ZDA vplivalo tudi nadaljnje dogajanje v Izraelu. Za zdaj se torej nadaljujejo dosedanje napetosti in tveganja, a s kančkom dodatne negotovosti. Trump se kljub porazu verjetno ne bo umiril, spodbudno pa je, ker dogodki v svetu v zadnjem času pričajo o moči demokracije in uporu volilcev proti neoliberalizmu,« gospodarske in politične razmere v svetu ocenjuje ekonomist dr. Bogomir Kovač.
Navzdol nafta in delnice
Kljub nadaljevanju negotovosti smo eno od pozitivnih posledic ameriških volitev že občutili z znižanjem cen na bencinskih črpalkah. Cene energentov so v svetu takoj upadle zaradi zmanjšanja geopolitične premije za tveganje, saj zmaga demokratov povečuje pritisk na končanje vojne z Iranom in sprostitev prometa skozi Hormuško ožino. Severnomorska nafta brent se je že dan po volitvah pocenila za 8,7 odstotka na 94,62 dolarja za sod, kar je najnižja raven v dveh mesecih. Podoben padec je doživela tudi ameriška nafta WTI, evropski indeks zemeljskega plina pa se je znižal za dva odstotka. Poleg napovedi demokratov, da bodo končali vojno, je k optimizmu prispevalo še spoznanje Donalda Trumpa in podpredsednika J. D. Vancea, da je prav vojna v Iranu najbolj kriva za poraz na volitvah.
Potem ko so demokrati prepričljivo osvojili večino tako v predstavniškem domu kot senatu in presenetljivo zmagali celo v tradicionalno republikanskih državah, kot sta Kansas in Teksas (v slednjem so slavili prvič po letu 1980, v Kansasu pa celo prvič po letu 1932), so se sprva spodbudno odzvali tudi finančni trgi, saj je indeks Dow Jones najprej visoko zrasel. A že dan pozneje je prišlo do še večjega padca in močne razprodaje delnic zlasti v tehnološkem sektorju oziroma pri podjetjih s področja umetne inteligence (UI). »Prav vam je, kaj ste pa volili neumnokrate (ang. Dumocrats),« je brž privoščljivo komentiral Trump.
K padcu delnic teh podjetij naj bi prispeval zlasti poziv demokratske kongresnice Yassamin Ansari k takojšnji ustavitvi gradnje UI-infrastrukture oziroma podatkovnih centrov. Največ, več kot 1000, naj bi jih zgradili prav v Teksasu, kjer novi demokratski senator James Talarico po zmagi ni skrival svoje odločnosti za spremembe niti nenaklonjenosti do tehnoloških magnatov. »Vsi smo utrujeni od multimilijarderjev, ki imajo v lasti algoritme, medije in politike. Ščuvajo nas druge proti drugim in nas delijo po rasi, spolu, religiji in kulturi, da ne bi opazili, kako nam kradejo iz žepov. Nam dvigajo davke, sebi pa jih znižujejo. Ljudje si želijo drugačne politike, ki namesto na sovraštvu in delitvi temelji na ljubezni do ljudi, in to ne le do tistih, ki so nam podobni … Državljani so vsem milijarderskim podpornikom republikancev, tudi tistemu s tisoč milijardami, pokazali, da jih ves denar tega sveta ne more kupiti,« je razlagal po zmagi Talarico, ki ga je Trump pred volitvami otročje imenoval Talafreako (TalaČudak), kar pa se je tako prijelo, tako da so demokrati zmerljivko vključili kar v njegovo kampanjo in prodali ogromno majic z napisom I am (Jaz sem) Talafreako.
Jezni na magnate
Očitke zoper tehnološke magnate je bilo slišati tudi od drugih zmagovalcev. »Volilci so zavrnili republikance, ker so te kupili in plačevali tehnološki milijarderji. Te morajo demokrati zdaj poklicati k odgovornosti, ne pa od njih še sami sprejemati čekov. Treba jih je naučiti, da spet ubogajo,« je h krotitvi velikanov Silicijeve doline, ki zase gradijo razkošne bunkerje, drugim pa ponujajo odtujen svet UI z izginjajočimi službami in s stalnim nadzorom kamer, pozval demokratski predstavnik Greg Casar. Tudi številni drugi so v teh dneh stresali jezo na največje bogataše, ki jih je Trump povabil v prvo vrsto na svojem ustoličenju, v naslednjih dveh letih pa jim s svojimi ukrepi omogočil še nekajkratno povečanje premoženja. Najbogatejši Elon Musk se mu je skušal oddolžiti tako, da je republikanskim kandidatom za kampanjo zlasti v Teksasu namenil kar 450 milijonov dolarjev, a zaman. »Podatkovni centri v vesolju se zdaj zdijo kar dobra rešitev,« je nazadnje zapisal na svojem omrežju.
Poznavalci menijo, da vseeno ni utemeljenega razloga za tako nenaden preplah na borzah, saj se je balon delnic tehnoloških podjetij že dolgo napihoval, hkrati pa prav drastičnih sprememb oziroma konca razvoja UI ni pričakovati. Demokrati, ki se tudi od januarja ne bodo mogli izogniti morebitnemu predsedniškemu vetu, naj bi se zavzemali zgolj za nekaj več reda na področju UI in pri gradnji podatkovnih centrov, sicer pa ameriške prevlade na tem področju nikakor ne želijo ogroziti ali izpustiti iz rok. Navsezadnje je gradnjo takih centrov, le da ne s tolikšnimi davčnimi spodbudami in brez kakršnih koli omejitev, začela že Bidnova vlada.
»Problemi na področju UI se kopičijo že nekaj časa, saj po eni strani vlada velik optimizem glede novih možnosti, po drugi strani pa so podatkovni centri tudi energetsko izjemno potratni, tako da se balon velikih pričakovanj, investicij in zadolževanj že dolgo napihuje in bliža vsaj večji korekciji, če ne poku, primerljivemu s pokom balona dot.com. Ne glede na izid volitev bodo ZDA skušale zadržati vodilno vlogo in prednost na tem področju. A če so se ZDA doslej skupaj s tehnološkimi korporacijami, ki so Trumpu kot svojemu človeku pomagale na oblast, zavzemale za deregulacijo, se v sedanjih razmerah zaradi vse večje kitajske konkurence in previdnosti Evrope pojavlja potreba po večji regulaciji UI tako v ZDA kot globalno. Brez tega obstaja nevarnost, da bi korporacije zrasle čez glavo tudi državi, kot se je nekoč že zgodilo Veliki Britaniji, ki si je nazadnje morala podrediti Vzhodnoindijsko družbo, ko ji je ta po liberalizaciji svetovnih trgovinskih tokov ušla iz rok. Povezave in nasprotja med močjo korporacij in državno regulacijo so stari toliko kot kapitalizem. Če države želijo obdržati neko vlogo, sta regulacija in brzdanje sodobne tehnologije nujna, saj UI vpliva na ves svet 24 ur na dan. Nekoč je bilo dovolj nadzirati nekaj glavnih trgovinskih poti, zdaj pa je to veliko težje obvladati, a brez političnega nadzora bi korporacije s pomočjo UI lahko zavladale vsem,« meni Kovač.
Kdo je kriv?
Po izidu volitev se je poražena stran začela spraševati o razlogih za poraz, ki ga je Trump kar hitro priznal, ne pa tudi svoje krivde zanj. »Nisem bil na glasovnicah. Če bi bil, bi gladko zmagali,« se je sprenevedal, čeprav je na predvolilnih shodih (po štetju novinarja New York Timesa) vsaj 47-krat pozval svoje volilce, da naj gredo volit in da naj si mislijo, da volijo njega. Za nekatere pogoste pripombe volilcev se pred volitvami ni zmenil. Ljudem, ki so kupovali vse dražji bencin in druge izdelke, je razlagal, da živijo v »zlati dobi Amerike«, da borze cvetijo in da naftne družbe dosegajo rekorde. Nasprotnikom vojn je odgovarjal, da vojna v Iranu ni prava vojna, saj »smo se zelo malo borili«. »Ko se voziš po cesti, ob njej ne vidiš vrednosti delnic, pač pa cene bencina. Če ne prisluhneš težavam ljudi, ampak jim govoriš o stvareh, ki jih ne zanimajo, je to slaba strategija,« je Trumpov pristop ocenil neki raziskovalec javnega mnenja.
Trump je po volitvah nazadnje kot razlog za poraz navedel zgolj vojno v Iranu, zaradi katere so se dvignile cene nafte (pozabil pa, da so se inflacija in cene začele višati že dosti prej zaradi njegove uvedbe drastičnih carin). Z njegovo razlago se je takoj strinjal tudi podpredsednik Vance, ki je med ključnimi potezami za ponovno povrnitev izgubljene naklonjenosti volilcev poleg končanja vojne v Iranu in osredotočenja na cene in inflacijo omenil še spremembo odnosa do Izraela.
In kaj se Trumpu obeta v preostalih dveh letih njegovega drugega mandata? »Sam bi stavil, da bo zdržal do konca mandata. Trmast je kot mula, preživel je že dve ustavni obtožbi, tretja pa bi mu dala nasprotnika, s katerim lahko obračunava še dve leti. Naspidiran, da ne bi šel v zgodovino kot luzer, bo tudi po izgubi kongresa trmasto vztrajal pri odločitvah, s katerimi je oslabil ZDA … Igra svojo standardno kšeftarsko igro z namenom maksimiranja lastnih finančnih interesov, kjer pa zaradi vloge – v kateri se je znašel po nesrečnem spletu zgodovine – lahko uporablja bistveno večji in močnejši instrumentarij pritiska,« je na svojem blogu zapisal ekonomist dr. Jože P. Damijan. »Po oceni ekonomistov so skoraj 90 odstotkov bremena ameriških carin iz leta 2025 nosili ameriška podjetja in potrošniki. Del stroška domnevne zaščite ameriške industrije je tako naložil prav podjetjem, ki v ZDA proizvajajo z uvoženimi sestavnimi deli. Preostanek pa svojim, v veliki meri bivšim volilcem. V Iranu je bila napaka še dražja. Napad na Iran je Trumpov poskus poplačila dolgov finančnim sponzorjem njegove kampanje iz izraelskega lobija. Toda cena za to je astronomska … Ko je vojna omejila plovbo, so se zvišale tankerske voznine in zavarovalne premije za vojno tveganje. Zaradi negotovosti glede trajanja motenj so rafinerije iskale nadomestne dobave in s tem dvignile ceno tudi nafti, ki skozi ožino sploh ne potuje. Če je pred vojno z Iranom cena nafte znašala 70, je naslednjega pol leta nihala na ravni med 95 in 120 dolarjev za sodček. Visoke cene goriv pa so se vrnile nazaj domov in prizadele Trumpove volilce,« razlaga vzroke za prepričljiv poraz na volitvah Damijan.
