Tihi ocean se pripravlja na dramatičen preobrat iz hladne v toplo fazo, pri čemer meteorologi opozarjajo na turbulentno prehodno obdobje. Preden pa začutimo dih El Niña, se nad Arktiko dogaja nekaj, kar bi lahko Evropi prineslo še zadnji, oster ugriz zime.
La Niña, hladna oceanska sestra, ki je v zadnjem obdobju trmasto vztrajala in diktirala globalne vremenske vzorce, pospešeno izgublja svojo moč, poroča portal Severe Weather Europe.
Podatki, ki jih analizirajo vodilni klimatologi, kažejo na proces, ki je hitrejši in intenzivnejši od prvotnih pričakovanj. Ne gre za preprosto menjavo letnih časov. Priča smo fundamentalnemu premiku v planetarnem toplotnem stroju – fenomenu ENSO (El Niño Southern Oscillation). Leto 2026 se tako riše kot leto velikih atmosferskih preobratov, ki se bodo začeli z nestabilnim polarnim vrtincem v februarju in kulminirali z verjetnim razvojem močnega El Niña v drugi polovici leta.
Zaton hladne vladarice
Da bi razumeli, kaj nas čaka, moramo pogledati pod gladino oceana. La Niña je značilna po hladnejših vodah v osrednjem in vzhodnem Tihem oceanu, ki jih vzdržujejo močni pasatni vetrovi, ki potiskajo toplo vodo proti Indoneziji in Avstraliji. Vendar pa zadnje satelitske meritve in oceanske boje kažejo, da ta mehanizem popušča.
Proces razpada je v zadnjih tednih dobil pospešek, ki ga modeli niso v celoti predvideli. Ključni krivec? Nenadni in nenavadno močni sunki zahodnih vetrov, ki so začeli glodati hladne anomalije. Ti vetrovi delujejo kot zavora za La Niño. Na zahodnem delu Tihega oceana se je medtem razvil ogromen bazen tople vode, ki se zdaj kot podvodni cunami toplote širi proti vzhodu in spodkopava hladne temperature globoko pod površjem.
Čeprav bo atmosferski odtis La Niñe viden še v zgodnjo pomlad – atmosfera se namreč na spremembe oceana odziva z zamikom, podobno kot se težak vlak ne ustavi v trenutku, ko pritisnemo na zavoro – je njena usoda zapečatena.
Stratosferska drama
Še preden pa bomo začutili dolgoročne posledice tihooceanskega segrevanja, se bo na severni polobli odvila drugačna vremenska drama. Oči meteorologov so trenutno uprte visoko v stratosfero, približno 30 kilometrov nad Arktiko.
Tam domuje polarni vrtinec, obsežno območje nizkega zračnega tlaka in hladnega zraka, ki se vrti okoli pola. Ko je ta vrtinec močan, hladen zrak ostane zaklenjen na severu. Toda napovedi portala Severe Weather Europe kažejo na skorajšnji zlom tega sistema.
Okoli 10. februarja pričakujejo tisto, kar stroka imenuje nenadno stratosfersko segrevanje. To ni zgolj manjša motnja. Gre za dogodek, ki lahko polarni vrtinec dobesedno raztrga na dva dela ali ga potisne izven njegovega težišča. Posledice tega dogodka se bodo v troposfero – plast, kjer nastaja naše vreme – spustile z nekajtedenskim zamikom.
Zgodovinski podatki za leta s podobnim prehodom iz La Niñe kažejo, da takšni dogodki pogosto odprejo vrata arktičnemu zraku globoko na jug. Za Evropo in Severno Ameriko to pomeni visoko verjetnost poznega zimskega udara. Medtem ko se bo koledarska pomlad bližala, bi lahko februar in marec prinesla obdobja izrazitega mraza, ki bi zajela srednjo Evropo in vzhodno obalo ZDA.
Kaj nas čaka
Ko se bo stratosferski pretres umiril in se bomo pomaknili v poletje 2026, bo na glavni oder stopil El Niño. Modeli so si presenetljivo enotni: prehod v toplo fazo bo hiter.
El Niño je sinonim za globalno prerazporeditev padavin in toplote. Za ZDA to poleti pogosto pomeni dobro novico v obliki zmanjšane aktivnosti orkanov v Atlantiku, saj striženje vetra, ki ga povzroča El Niño, trga nevihtne sisteme, preden se ti lahko organizirajo v pošastne ciklone.
Vendar pa se pravi vpliv »dečka« (kot lahko »el niño« prevedemo iz španščine) pokaže pozimi. Če se napovedi uresničijo, bo zima 2026/2027 v Severni Ameriki prinesla klasično delitev: toplejši sever (Kanada, severne ZDA) in hladnejši, bolj namočen jug. Sneg, ki ga je v času La Niñe pogosto v obilju na severu ZDA, se bo verjetno umaknil dežju ali blažjim temperaturam.
Evropska uganka
Kaj pa Stara celina? Vpliv ENSO na Evropo je bolj zapleten in manj neposreden kot v Ameriki ali Aziji. Atlantski ocean deluje kot blažilec, ki pogosto prefiltrira signale iz Pacifika.
Kljub temu statistika kaže obrise. Zgodovinske analize kažejo, da močni El Niña dogodki v zimskem času pogosto korelirajo s hladnejšimi anomalijami nad severno Evropo, ki se lahko občasno razširijo proti zahodni in srednji Evropi. Ne gre za garancijo sibirskega mraza, temveč za povečano verjetnost blokad nad Atlantikom, ki omogočajo prodor hladnega zraka.
Leto 2026 bo tako leto tranzicije. Od umirajoče La Niñe, preko razbitega polarnega vrtinca, do rojstva novega El Niña. Za kmete, energetike in navadne državljane to pomeni predvsem eno: pripravljenost na variabilnost. Stabilnost, ki smo je bili vajeni v nekaterih preteklih ciklih, se zaenkrat poslavlja. Pred nami je leto, ko bo narava znova pokazala, kako tesno so povezani oceani, vetrovi in naše vsakdanje vreme.
