Toliko plesni, kot je imamo letos, še nismo imeli, se pritožujejo marsikje v stanovanjskih blokih in hišah. Januarsko in februarsko deževje in obilica vlage sta ustvarila dodatne ugodne pogoje zanjo. Plesen ni samo estetski problem, lahko povzroča tudi alergije in druge zdravstvene težave.
S pomočjo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, nedavno objavljene britanske raziskave o škodljivosti plesni in objav Gradbenega inštituta ZRMK smo odgovorili na najpogostejša vprašanja.
Zakaj nastane plesen?
Plesen nastane, ko vlaga v prostoru, ki ima 22 ali 23 stopinj Celzija, doseže 60 odstotkov. Sami k temu pripomoremo, ko v hladnih mesecih prostorov ne ogrevamo dovolj, tako da se poveča vlažnost in pojavi kondenz na kritičnih mestih. Na vlažnih stenah se začnejo sidrati prosto leteče spore in se pospešeno množiti. Plesen potrebuje le dan ali dva, da začne rasti, čeprav jo vidimo šele po tednih ali mesecih.
Kje so tvegana območja za plesen v stanovanjskih objektih?
Plesen najpogosteje vidimo na steni, ki začne spreminjati barvo, zelene ali črne pikice se postopno razširijo v večjo površino. Najbolj pogosto se plesen pojavi na severni steni, v vogalih, na stenah zastekljenih balkonov, nad okni, za radiatorji, za omarami in v omarah, za kavči, pod posteljami, na spodnji strani jogija, pa tudi na oblekah, usnjenih predmetih, pod umivalnim koritom, v kopalnici, v vežah in tudi v kleteh.
Pomivalni stroji, hladilniki in mikrovalovne pečice so prav tako tvegana območja zaradi stalne izpostavljenosti vlagi. Med zelo pogostimi razlogi za pojav plesni v stanovanjih je tudi menjava oken. S plesnijo se sreča večina gospodinjstev, ki so lesena okna zamenjala z okni, ki boljše tesnijo. S sodobnimi okni se je porušilo ravnovesje vlažnosti v prostorih.
Kako z lastnim ravnanjem zmanjšamo možnosti za nastanek plesni?
Najboljša preventiva sta prezračevanje in izbira prave temperature. Večkrat dnevno za kratek čas prezračimo vse prostore, da ustvarimo prepih. Ob tem pazimo, da prostora ne ohladimo preveč. Perila raje ne sušimo v zaprtih prostorih ali vsaj uporabimo topel, zračen prostor. Če to ni mogoče, je dobro uporabiti razvlaževalnik zraka.
Ali plesen škoduje zdravju?
Življenje v vlažnih in plesnivih prostorih je povezano z vrsto zdravstvenih težav. Plesen, mikroskopska gliva, v zrak sprošča tisoče drobnih strupenih delcev. Spore plesni lahko pri nekaterih ljudeh povzročijo alergijske reakcije. Najpogostejši znaki so draženje nosu in grla, kašelj, piskanje v prsih, zasoplost, poslabšanje astme, razvoj alergijskega rinitisa, ponavljajoče se okužbe dihal, solzenje in srbenje oči, draženje kože, kožni izpuščaj in atopijski dermatitis. Nekateri poročajo o glavobolih, utrujenosti, težavah s koncentracijo. Na razvoj alergije poleg dedne nagnjenosti vpliva tudi to, kako dolgo smo izpostavljeni plesni in koliko je plesni v našem okolju. Simptome zlahka zamenjamo z drugimi boleznimi in povzročitelji. Pogosto niti ne pomislimo na to, da imamo lahko simptome tudi zaradi plesni, še posebej ko gre za skrito plesen.
Kdo je zaradi plesni najbolj ogrožen?
Najbolj so ogroženi bolniki z oslabljenim imunskim sistemom. Tudi pri ljudeh z neurejeno sladkorno boleznijo je večje tveganje, da zbolijo zaradi glivnih okužb. Ranljiva populacija so tudi otroci. Svetovna zdravstvena organizacija je ocenila, da obstaja pri otrocih, ki živijo v vlažnem bivalnem okolju (tudi v vrtcih), 1,5- do 2,2-krat večje tveganje za razvoj astme v primerjavi z otroki, ki živijo v ustreznem bivalnem okolju.
Raziskovalna skupina Univerze v Bristolu pa je nedavno objavila raziskavo, da lahko izpostavljenost plesni v otroštvu zmanjša pljučno funkcijo vse do adolescence. Otroke so spremljali tri desetletja in ugotovili, da so imeli udeleženci deset let po izpostavljenosti plesni (pri starosti 15 let) kar pet odstotkov slabšo pljučno funkcijo, poroča dr. Raquel Granell, ena od avtoric študije.
Je treba k zdravniku?
Zdravstveni pregled je smiseln, kadar se pojavijo vztrajni ali ponavljajoči se simptomi, ki jih ne znate drugače pojasniti, še posebej če se izboljšajo, ko zapustite stanovanje. Zdravnik bo na podlagi prisotnosti protiteles v krvi za alergene plesni ali kožnih testov za alergene plesni ter drugih preiskav odločil glede nadaljnjega zdravljenja.
Kako ustrezno odstranimo plesen?
Neporozne plesnive površine se lahko očisti z milom in vodo. Pri čiščenju je treba nositi masko in rokavice do komolcev. Zaželena je uporaba zaščitnih očal, ki ščitijo pred sporami plesni v zraku. Če gre za večje površine, naj čiščenje raje opravi usposobljen strokovnjak. Med odstranjevanjem plesni in po njem prostore zračimo. Za uničevanje plesni se uporabljajo tudi različni biocidi (fungicidi), ob čemer je potrebna previdnost, saj so lahko strupeni za človeka. Za uničevanje plesni v notranjem prostoru nikoli ne uporabljajte fungicidov za zunanjo uporabo. Če se izkaže, da plesen nastaja zaradi napak pri gradnji objekta, puščanja strehe, ustvarjanja toplotnih mostov, napak v izolaciji, je treba odpraviti vzrok, sicer nobeno čiščenje ne bo zaleglo.
Je treba pohištvo, ki se je navzelo plesni, zavreči?
Gradbene elemente in pohištvo, ki so onesnaženi s plesnimi, odstranimo in jih pakiramo v polietilenske vreče. To naredimo pred uničevanjem plesni, da preprečimo razširjenje spor. Preproge, prepojene s plesnimi, in stropne plošče je težko očistiti in jih je treba zavreči. Plesni namreč napolnijo prazne prostore v poroznem materialu.
Ali plesen škoduje hišnim ljubljenčkom?
Kožuh živali je magnet za pobiranje prahu in prašnih delcev po tleh, v katerih so lahko tudi klice plesni. Žival jih s tem, ko se čisti in liže, nevede zaužije in s tem tvega razvoj najrazličnejših bolezni ter slabega počutja. N
