Nedavno je začel veljati težko pričakovani zakon o dolgotrajni oskrbi, ki državljankam in državljanom prinaša številne ugodnosti, do katerih doslej niso bili upravičeni. Gre za enega najpomembnejših »dosežkov« sedanje vlade, ki prinaša številne denarne in tudi nedenarne ugodnosti upravičencem do dolgotrajne oskrbe.
Do dolgotrajne oskrbe so sicer upravičeni tisti, ki imajo lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju, in sicer vsaj 24 mesecev v zadnjih 36 mesecih pred uveljavljanjem pravic do dolgotrajne oskrbe, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in tam tudi dejansko prebivajo in ki se na podlagi ocene upravičenosti uvrstijo v kategorijo dolgotrajne oskrbe.
Storitve dolgotrajne oskrbe sicer vključujejo pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, zdravstveno nego, vezano na osnovna dnevna opravila, in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti.
Povsem konkretno, upravičencem bo zagotovljena pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, kot je to pomoč pri prehranjevanju in pitju, pri osebni higieni, pri oblačenju in slačenju, pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, kot so pomoč pri gospodinjskih opravilih, pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin, spremstvo v povezavi z izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe, ter storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, kot so spremljanje vitalnih funkcij, spremljanje zdravstvenega stanja, priprava, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil, preprečevanje razjed zaradi pritiska ipd.
Da lahko zavarovana oseba začne koristiti pravico do dolgotrajne oskrbe, mora biti izpolnjen pogoj, da že ne prejema tovrstnih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov.
Še posebej za svojce oskrbovancev v DSO (in seveda tudi za oskrbovance same) je zelo dobrodošla informacija, da bodo ti precej manj finančno obremenjeni, kot so bili pred uveljavitvijo zakona.
Stanovalci v domovih za starejše, ki bodo koristili dolgotrajno oskrbo, od 1. decembra 2025 plačujejo le še stroške prehrane in nastanitve (se pravi tako imenovani hotelski del), ne pa tudi drugih stroškov (denimo podpornih dnevnih opravil in zdravstvene nege), ki se krijejo iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Pomembna novost zakona je tudi možnost uporabe storitev e-oskrbe. Gre za storitve na daljavo, ki uporabnikom omogočajo varnost in samostojnost v domačem okolju.
Storitev se izvaja s pomočjo pametnih tehnologij (osebni alarmi, senzorji, detektorji), ki so povezane s 24 ur dostopnimi storitvami klicnega centra. Lahko so povezane z asistenčnim centrom ali z mobilnim telefonom osebe, ki jo izbere upravičenec.
Osebe, stare 80 let in več, so upravičene do e-oskrbe, tudi če niso upravičene do pravic do dolgotrajne oskrbe, ob pogoju, da izbrani zdravnik, patronažna sestra ali pristojni center za socialno delo poda mnenje, da obstajajo razlogi, zaradi katerih ta oseba potrebuje navedeno storitev.
