Vse do konca leta še imate čas, da namenite del svoje dohodnine za donacije, kar je eden najlažjih in najučinkovitejših načinov, kako lahko državljani Republike Slovenije podpremo delovanje nevladnih organizacij, društev, verskih skupnosti in tudi političnih strank, ne da bi nas to neposredno stalo kakršenkoli denar. Gre namreč za del dohodnine, ki bi ga zavezanci tako ali tako plačali v državni proračun, s tem ko del namenimo za donacije, pa se tudi sami odločimo, komu bomo ta znesek namenili.
7000 upravičencev
Vsak rezident Republike Slovenije, ki je tudi davčni zavezanec, lahko do en odstotek odmerjene dohodnine nameni enemu ali več upravičencem, ki so vpisani na seznam Finančne uprave Republike Slovenije (Furs). To pomeni, da lahko določenemu upravičencu nameni en odstotek ali pa več upravičencem manjši delež, na primer 0,1 odstotka, 0,2 odstotka, 0,3 odstotka, toda skupni seštevek vseh namenitev ne sme preseči enega odstotka. Za zavezanca ta donacija ne pomeni dodatnega stroška, zahteva, ki je oddana Fursu, pa velja do preklica ali oddaje nove, kar pomeni, da zahteve ni treba vlagati vsako leto znova.
Del dohodnine lahko donirate vsem, ki so do tega upravičeni, in teh upravičencev je okoli 7000. Gre za različne nevladne organizacije, od humanitarnih društev, športnih društev s statusom delovanja v javnem interesu, prostovoljnih gasilskih društev in planinskih društev, gorskih reševalcev, društev za zaščito živali do verskih skupnosti in političnih strank. Toda vsi morajo izpolnjevati določene zakonske zahteve, sicer na seznam Fursa niso uvrščeni.
Več donacij
Kot so nam sporočili s Fursa, se skupni znesek, ki ga davčni zavezanci namenijo za donacije, v zadnjih letih povečuje. Največ donacij prejmejo humanitarne organizacije in organizacije s področja zdravja. Leta 2024 je bilo iz naslova namenitve dela dohodnine za donacije kar 691.025 donacij, leta 2023 pa 641.238. Zavezanci so del dohodnine namenili 7237 različnim upravičencem, leta 2023 jih je bilo nekoliko manj, 6960. Tudi znesek je bil lani višji kot predlani: leta 2024 smo namenili 17.374.988 evrov za donacije, leta 2023 pa 15.245.822 evrov.
Povečanje donacij je gotovo dobra novica za nevladni sektor, saj so ta sredstva pomemben vir financiranja za njihovo delovanje, projekte in predvsem pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Rast pa kaže tudi na večjo ozaveščenost in aktivnost prebivalstva pri izrabi te možnosti.
Podrobnejši pogled v seznam donacij, ki je tudi javno dostopen, pokaže, da ljudje največ sredstev namenijo humanitarnim organizacijam in društvom. Zadnja leta se na vrh seznama prejemnikov uvršča Društvo za srčno-žilne bolezni AED, ki je v letu 2024 prejelo okoli 2,4 milijona evrov. Društvo skrbi za ozaveščenost, izobraženost prebivalstva in zadostno število javno dostopnih AED-naprav, zaradi česar bo mogoče število smrti zaradi srčnega zastoja zmanjšati na najmanjše možno. Sledi Društvo Rdeči noski, bolnišnični klovni, ki že dolgo prinašajo smeh in dobro voljo v bolnišnice, domove za starejše in zavode za otroke s posebnimi potrebami. Lani so prejeli nekaj več kot pol milijona evrov. Z okoli 320.000 evri je bila tretji največji prejemnik donacij iz dohodnine Zveza Anite Ogulin in ZPM, četrta Slovenska karitas, ki je prejela nekaj manj kot 300.000 evrov, peti največji prejemnik pa Zveza prijateljev mladine Slovenije z okoli 260.000 evri.
Verske skupnosti in politične stranke
Slovenci radi namenimo del dohodnine tudi za donacije društvom za pomoč zapuščenim živalim, Zavod Mačja hiša je lani prejel okoli 150.000 evrov, Zavetišče Horjul pa okoli 130.000 evrov. Tudi verske skupnosti so pogosto med najvišjimi prejemniki, Katoliška cerkev je bila lani na enajstem mestu po donacijah iz naslova namenjene dohodnine, okoli 100.000 evrov je prejela, medtem ko je bila Islamska skupnost v RS na 13. mestu z okoli 90.000 evrov prejetih sredstev.
Slovenci ne pozabljamo niti na požrtvovalne gorske reševalce, lani smo jim namenili okoli 57.000 evrov, s čimer so bili 20. največji prejemniki donacij iz dohodnine. Takoj za njimi pa se je uvrstila že prva politična stranka, in sicer Slovenska demokratska stranka (SDS), ki je prejela nekaj manj kot 54.000 evrov. Socialni demokrati (SD) so bili med političnimi strankami drugi največji prejemnik, nekaj manj kot 28.000 evrov donacij so prejeli, medtem ko je bila stranka Nova Slovenija tretja z okoli 11.000 evrov donacij.
Število donatorjev in višina odstotka
Zanimivi so tudi podatki, koliko donatorjev nameni sredstva posameznim upravičencem. Društvu AED na prvem mestu je lani doniralo 110.409 donatorjev, Rdečim noskom 18.968. Zvezi Anite Ogulin in ZPM je doniralo 6206 donatorjev, Slovenski karitas 14.726, Mačji hiši 5123, Katoliški cerkvi 8037 in Islamski skupnosti 5935. SDS je prejela donacije 2392 posameznikov, SD pa 1458. Uspeh tako še zdaleč ni odvisen le od števila donatorjev, ampak tudi od višine odstotka, ki ga vsak posameznik nameni.
Morda se boste vprašali, kje med prejemniki so gasilska društva z vsemi gasilci, ki tako nesebično priskočijo na pomoč svojim sodržavljanom ob vsaki naravni katastrofi in ne le požarih. V Sloveniji namreč deluje več kot 1300 prostovoljnih gasilskih društev, v katera je vključenih okoli 160.000 gasilcev in gasilk. Donatorji največkrat namenijo del dohodnine posameznemu gasilskemu društvu, torej svojemu lokalnemu. Donacije, namenjene gasilstvu, se tako razpršijo na več kot tisoč prostovoljnih gasilskih društev. Vsako prejme manjšo vsoto, toda skupni znesek je vseeno visok.
Kako donirati?
Možnost, da državljani Republike Slovenije del dohodnine namenimo različnim upravičencem, velja od leta 2007. Uvedena je bila z novim zakonom o dohodnini, toda sprva je bil delež določen pri 0,5 odstotka odmerjene dohodnine. S kasnejšimi spremembami zakona o dohodnini je prišlo do povečanja tega deleža in maksimalni delež, ki ga lahko zavezanec nameni, je bil povišan na današnji en odstotek.
Če želite zagotovo vedeti, ali je neko društvo ali organizacija, ki mu želite nameniti del dohodnine, upravičenec do donacij, to najlažje preverite na uradnem seznamu, ki ga Furs objavlja na svoji spletni strani, je osvežen in velja za tekoče leto.
Toda kako sploh doniramo? Pri namenitvi dela dohodnine za donacije vložena vloga velja za nedoločen čas oziroma do preklica, kar preprosto pomeni, da če je posameznik v preteklosti že vložil zahtevo za namenitev dela dohodnine za donacije, mu je ni treba več vlagati, saj velja tudi za naprej. Novo vlogo vlaga le, če jo vlaga prvič ali če želi del dohodnine za donacije nameniti kateremu drugemu upravičencu. Vlogo je mogoče oddati osebno ali po pošti na finančni urad, kjer ima zavezanec prebivališče, najlažje pa jo oddate elektronsko prek sistema eDavki ali mobilne aplikacije eDavki. Davčni organ bo upošteval veljavne zahteve, s katerimi bo razpolagal na zadnji dan v letu oziroma danes.
