Slovenija se rada vidi kot zelena, čista in zdrava država. A ko pride zima, se ta podoba razblini. V številnih krajih zrak ni več nekaj, kar dihaš – ampak nekaj, kar prenašaš. In to ni estetski problem, ampak zdravstvena realnost.
Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2024 nekoliko večja kot v preteklih letih, kaže letno poročilo o spremljanju kakovosti zraka, ki ga je konec minulega leta objavila Agencija RS za okolje (Arso). Najvišja povprečna letna vrednost, 30 mikrogramov na kubični meter, je bila izmerjena na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, kjer se izpusti iz prometa pridružujejo drugim virom onesnaževanja, Ljubljani sledita Črnomelj z 39 in Črna na Koroškem s 37 mikrogrami. Poleg prometa na to najbolj vpliva kurjenje v neučinkovitih pečeh, pa tudi puščavski prah, ki je leta 2024 večkrat dosegel Slovenijo in vplival na kakovost zraka pri tleh. Nekoliko nižje kot leta 2023 so bile na večini merilnih mest izmerjene vrednosti ozona. »Opozorilnih in alarmnih vrednosti nismo presegli, a so bile poleti najvišje vrednosti vseeno previsoke in moteče za zdravje zlasti na merilnih postajah v Kopru, na Otlici in na Krvavcu,« še izhaja iz poročila.
Sami lahko veliko naredimo za čistejši zrak
Arso zagotavlja in analizira metode ocenjevanja kakovosti zraka in skrbi za natančnost meritev že več kot pol stoletja. V projektu Sinica, ki je trajal med letoma 2016 in 2021, so sistem za spremljanje onesnaženosti zraka še nadgradili. Zdaj lažje ugotavljajo vzroke čezmernih obremenitev in analizirajo učinke ukrepov za izboljšanje. Projekt je Arso stal dobrih 6,3 milijona evrov, od tega je 5,3 milijona evrov financirala EU iz kohezijskega sklada, 15 odstotkov je primaknila država. S tem denarjem so med drugim posodobili in nadgradili 35 merilnih postaj, od tega 21 na stalnih merilnih mestih in sedem za indikativne meritve, posodobili so tudi umerjevalni in kemijskoanalitski laboratorij, analitski informacijski sistem, računski center in informacijsko infrastrukturo.
Podatki, pridobljeni iz mreže merilnih postaj, so namenjeni opozarjanju prebivalcev na onesnaženost zraka, pripravi ukrepov za njegovo izboljšanje ter preverjanju njihove učinkovitosti. Konfiguracija Slovenije in dejavnosti, kot so ogrevanje, promet in industrija ter občasno tudi vreme, pa žal niso v prid čistemu zraku.
»To pomeni, da zlasti v kotlinah in dolinah, kjer živi večina prebivalcev, zaradi omenjenih dejavnikov v hladni polovici leta dihamo z delci onesnažen zrak, ki nam za leto dni skrajša življenje. Poleti nam življenje na Primorskem greni prizemni ozon, ki ob izpostavljenosti povzroča akutno vnetje pljuč in bronhijev. Zanj res nismo v celoti odgovorni, saj k njegovemu nastanku veliko pripomore prenos onesnaženega zraka iz Padske nižine. Podatki, ki jih pridobivamo in objavljamo, nam tako pomagajo, da se zavemo osebne in skupne odgovornosti za kakovosten zrak, saj skrbi za boljši zrak ne moremo prepustiti samo nepredvidljivemu vetru in padavinam,« pravi mag. Gregor Sluga, vodja projekta Sinica na Arsu.
K boljšemu zraku lahko veliko prispevajo podjetja, in sicer s spoštovanjem okoljske zakonodaje in naložbami v okoljske tehnologije, ter kmetijstvo z zmanjšanjem uporabe gnojil in nižjimi izpusti amonijaka, posamezniki pa s tem, da ne kurimo starega papirja, kartona, vlažnega in kemijsko obdelanega lesa, plastike, embalaže, krp in drugih odpadkov. »Če imamo peč na olje ali plin, poskrbimo, da je ta vedno očiščena in pravilno nastavljena. Če se ogrevamo z lesno biomaso, kurimo z mehansko obdelanim suhim lesom oziroma z briketi ali peleti iz naravnega lesa. Če imamo možnost, zmanjšajmo toplotno izgubo stavb, zamenjajmo neučinkovite in stare kurilne naprave na lesno biomaso. Ne kurimo na prostem in se ne kratkočasimo z ognjemeti, za mobilnost pa izberimo javni prevoz, kolo, skiro, rolerje ali se v službo in po opravkih odpravimo peš,« svetujejo na Arsu, kjer so razvili širok spekter kompetenc za meritve kakovosti zraka in določanje sestave delcev.
»Za avtomatske meritve delcev, s katerimi dobimo urne podatke, uporabljamo nereferenčno metodo, ki je preverjena z ekvivalenčnim testom z referenčnimi merilniki. Meritve z referenčnimi merilniki izvajamo vzporedno na vseh lokacijah, z njimi pa dobimo dnevne vrednosti. Meritve preostalih plinastih onesnaževal pa temeljijo na referenčnih metodah, ki jih določajo standardi. Vse merilnike umerjamo na terenu in enkrat na leto v referenčnem laboratoriju. Področja, na katera smo posebno pozorni, da lahko zagotavljamo dobre podatke o zraku, so: zajem zraka, prva obdelava podatkov meritev, prenos podatkov in sistem za nadzor delovanja postaje ter merilnikov. Sistem zagotavlja desetminutne povprečne vrednosti rezultatov meritev z desetsekundnim vzorčenjem. Urejen imamo podatkovni model relacijske baze podatkov, ki vključuje vse rezultate meritev. V podatkovni model so vključeni metapodatki o meritvah, ki zagotavljajo sledljivost merilne opreme in lokacij. Na pregleden način so v podatkovnem modelu opredeljeni surovi rezultati meritev ter verificirani uradni podatki za izkazovanje skladnosti z mejnimi vrednostmi. V okviru projekta Sinica smo zasnovali in razvili orodja za obdelavo in prikaz rezultatov meritev ter spremljajočih parametrov. Podatki se sproti preverjajo že na sami postaji, nato sledi dnevna kontrola še na Arsu. Poleg tega izvajamo še mesečno in letno kontrolo, s katero dobijo podatki status dokončnih podatkov,« razloži Gregor Sluga.
Težavna individualna kurišča
Onesnaženost zraka predstavlja po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi. V EU to onesnaženost ocenjujejo kot drugi največji okoljski problem, takoj za podnebnimi spremembami. Onesnaževala v zraku, kot posledica lokalnih izpustov, običajno prizadenejo bližnjo okolico. Z gibanjem zračnih mas pa lahko prepotujejo velike razdalje.
»Med premiki se dogajajo še zapletene kemijske pretvorbe, njihov vpliv pa seže daleč od prvotnih virov. Onesnažen zrak je predvsem posledica delovanja človeka, vzroki za onesnaženost so lahko tudi gozdni požari, izbruhi vulkanov, erozija vetra in drugi naravni pojavi. Na številnih območjih po svetu količina izpustov in onesnaženost ozračja še naraščata. V Sloveniji se, podobno kot drugod po Evropi, emisije postopno zmanjšujejo, vendar kakovost zraka marsikje še vedno ostaja slaba,« navaja Sluga. In dodaja, da pri nas največji problem predstavlja čezmerna onesnaženost z delci v zimskem obdobju, kar je posledica čezmernih izpustov, specifičnih zemljepisnih pogojev in neugodnih vremenskih razmer za redčenje onesnaženja. V primeru delcev so najbolj problematičen vir onesnaženja individualna kurišča, zlasti uporaba lesa v neučinkovitih malih kurilnih napravah. V mnogih krajih in vaseh, pa tudi v mestnih predelih tisti, ki kurijo z neustreznimi gorivi, intenzivno zastrupljajo zrak sebi in sosedom.
V bližini prometnih cest ima pomemben vpliv na ravni delcev tudi promet. »Na Arsu smo zato vzpostavili regionalen disperzijsko-fotokemičen model CAMx – model širjenja onesnaženja, ki upošteva tudi kemijske pretvorbe med onesnaževali. Povezali smo ga z meteorološkim modelom ALADIN/SI in skupaj omogočata spremljanje, ocenjevanje in tudi napovedovanje ravni primarnih in sekundarnih onesnaževal. Primarna onesnaževala so neposredni izpusti v zrak (primarni delci, NO, SO2 …), sekundarna pa nastanejo v kemijskih pretvorbah v atmosferi (ozon, sekundarni delci …),« razloži Gregor Sluga.
V okviru projekta Sinica so model CAMx nadgradili z novimi shemami za izračun disperzije onesnaževal, z novim kemijskim mehanizmom, z robnimi kemijskimi pogoji, z boljšimi podatki o virih onesnaženja v Sloveniji in emisijah sosednjih držav, dodali so izračun biogenih emisij ter izboljšali prostorsko ločljivost modela. Poleg tega so za nekaj urbanih območjih v Sloveniji na novo vzpostavili modelski sistem GRAMM/GRAL z visoko prostorsko ločljivostjo deset metrov. »Vse to nam je v pomoč pri spremljanju, ocenjevanju in napovedovanju kakovosti zunanjega zraka, pa tudi pri poznavanju značilnosti razvoja epizod onesnaženja ter vrednotenju učinkovitosti ukrepov ter politik za zmanjševanje čezmerne onesnaženosti,« še navaja Sluga.
Ključno za zanesljivo modeliranje kakovosti zunanjega zraka je priprava zanesljivih vhodnih podatkov, med katere spadajo tudi podatki o emisijah. Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zunanjega zraka je bila postavljena leta 2002. »V letu 2020 smo jo nadgradili in posodobili. Vse merilne postaje smo nadomestili z novimi. Večina njihovih lokacij pa je ostala enakih. Nekatere smo morali spremeniti zaradi posodobljenih občinskih prostorskih načrtov ali zaradi izboljšave reprezentativnosti meritev. Zagotovili smo meritve onesnaževal, ki najbolj škodijo zdravju ljudi in okolju. Določili smo tudi lokacije več mikropostaj, kjer merimo le delce ter meteorološke parametre, in tako enostavneje in ceneje zgostili mrežo opazovanj najbolj perečih ravni delcev. Največja novost so avtomatski merilniki delcev, ki so zdaj postavljeni na vseh urbanih in prometnih merilnih mestih. Urne vrednosti delcev PM10 in PM2,5 so tako sproti dostopne na spletnih straneh Arsa. Poleg teh merilnikov smo na določenih merilnih mestih uvedli tudi meritve črnega ogljika, ki omogočajo določitev prispevka izgorevanja fosilnih goriv ter prispevka biomase k onesnaženosti zraka,« razloži Sluga.
V večjih mestih je kakovost zraka slabša
V sodelovanju s Tehnično univerzo iz Gradca so implementirali tudi tako imenovani modelski sistem Gral, ki ga uporabljajo na avstrijskem Štajerskem in je primeren za območja s šibkim vetrom, in eno takih območij je tudi Slovenija. Gral v prvem koraku simulira vetrovno polje v ločljivosti 250 metrov nad vso Slovenijo, nato pa še v ločljivosti 10 × 10 kvadratnih metrov za osem območij, kjer se v enaki ločljivosti simulira tudi disperzija onesnaževal. To so predvsem mestna območja, za katera velja, da je kakovost zunanjega zraka slabša (Ljubljana, Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Novo mesto, Kranj, Murska Sobota in Zasavje). Za celovito spremljanje onesnaženosti zraka in pripravo strokovnih podlag za načrtovanje in spremljanje izvajanja politik ter ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka v Sloveniji pa so na mreži z ločljivostjo 100 × 100 kvadratnih metrov vzpostavili sistem spremljanja izpustov in njihovo modelsko obravnavo. Za vso Slovenijo so pripravili tudi emisijsko evidenco, ki jo sestavljajo izpusti zaradi ogrevanja, izpusti cestnega prometa in izpusti industrije, obsega pa podatke o delcih PM2,5, PM10, črnem ogljiku, žveplovem dioksidu in drugih onesnaževalih ter toplogrednih plinih.
Evidence izpustov zaradi ogrevanja stavb in priprave tople sanitarne vode so odvisne od podnebnih značilnosti, zato so preračunane glede na podnebne značilnosti izbranega leta in glede na podnebne značilnosti referenčnega leta. Tako se lahko loči spremembe izpustov, ki so posledica letne podnebne variabilnosti od drugih vplivov, kot na primer spremenjena struktura ogrevalnih naprav ali izboljšave toplotnega ovoja stavb. Evidence izpustov cestnega prometa in drugih virov, ki uporabljajo pogonska goriva, so bile določene iz nabora nacionalnih emisijskih evidenc toplogrednih plinov in onesnaževal zraka: evidence registriranih motornih in priklopnih vozil, podatki o prometu državne infrastrukture, podatki iz zbirnega katastra gospodarske infrastrukture s podatki o objektih gospodarske infrastrukture, tako prometne, kamor spadajo ceste, železnice, letališča in pristanišča, kot energetske infrastrukture. Obdelava podatkov o emisijah iz cestnega prometa upošteva podatke o štetju prometa oziroma podatke iz prometnih modelov (upoštevaje matrike potovanj, gostoto prebivalstva ali gostoto delovnih mest) o vrsti vozil, vrsti motorjev, vrsti cest ter o izpustih zaradi delovnih strojev v gradbeništvu, kmetijstvu in gozdarstvu.
Pri obdelavi podatkov o emisijah delcev so upoštevali tudi obrabo gum, cest in zavor ter razporeditev po vrsti vozil. Evidenca izpustov industrijskih virov pa vsebuje izpuste iz naprav, ki so v podatkovni bazi Arsa. Baza sloni na poročilih o monitoringu in letnih ocenah emisij snovi v zrak, ki so jih izdelali pooblaščeni izvajalci monitoringov. Industrijski viri sicer prispevajo več kot polovico izpustov k skupnim nacionalnim izpustom žveplovega dioksida.
