Vzpon globalnih digitalnih napovedovalnih trgov, ki vsak mesec obrnejo že več kot 13 milijard dolarjev, vse bolj vpliva na politično krajino – od parlamentarnih volitev v Sloveniji do oboroženih spopadov na Bližnjem vzhodu. Platforme pravzaprav brišejo meje med igrami na srečo, borznim trgovanjem in potencialnimi zlorabami notranjih informacij in postajajo, paradoksalno, v nekaterih primerih precej zanesljiv vir zakulisnega dogajanja v Trumpovi administraciji.
Poglejmo slovenske volitve: vlagatelji so na platformi polymarket, ki je najbolj priljubljena pri stavcih, izrazito favorizirali stranko SDS in njenega predsednika Janeza Janšo. Po podatkih stavnic je imela SDS še nekaj dni pred volitvami kar 90-odstotno verjetnost za osvojitev največjega deleža glasov, medtem ko so Gibanju Svoboda pripisovali zgolj 10-odstotno možnost za relativno zmago. Kvote so bile temu ustrezne: za vsak vplačani evro na zmago Gibanja Svoboda bi vlagatelj pri takih razmerjih prejel devetkratno izplačilo. Za 100 evrov torej 900 evrov, za 1000 pa 9000 in tako naprej.
Visoki vložki
Finančni vložki v slovenski politični parket so bili tudi izjemno visoki. Na izid vodilne stranke je bilo vplačanih štiri milijone dolarjev (gre za ameriško platformo, zato je dolar privzeta valuta). Pri vprašanju o prihodnjem predsedniku vlade so stavnice Janši še nedavno pripisovale več kot 70-odstotno možnost, aktualnemu premierju Robertu Golobu pa 20-odstotno. Na to napoved so uporabniki v razmeroma kratkem času vplačali milijon dolarjev.
Najbrž ni presenečenje, da so se te številke zelo hitro spremenile, brž ko je postalo jasno, da veter piha nekoliko drugače. So pa stave glede tega, kdo bo novi mandatar, še vedno aktualne. Trenutno vodi Golob z 81 odstotki, Janši pa to možnost pripisuje 17 odstotkov ljudi.
Neskladja med anketami in finančnimi trgi pa pravzaprav poudarjajo naraščajočo moč platform, kot so polymarket, predictit in kalshi. Te uporabnikom omogočajo anonimen nakup nekakšnih »dogodkovnih pogodb« za skorajda kar koli – od vojaških napadov do popkulturnih fenomenov. Kalshi in podobni akterji postajajo borza trendov v ekonomiji pozornosti, kjer je vse mogoče monetizirati.
Vendar pa se industrija sooča z resnimi obtožbami o zlorabah. Preiskovalci opozarjajo na primere, ko posamezniki z dostopom do zaupnih podatkov služijo na račun globalnih kriz. Na platformi polymarket so strokovnjaki pred kratkim tako zaznali sumljive transakcije v povezavi z morebitno prekinitvijo ognja med ZDA in Iranom do konca marca.
Anonimni računi
Osem anonimnih računov, ustvarjenih okoli 21. marca, je vložilo skoraj 70.000 dolarjev na sklenitev premirja do takrat. V primeru dogovora bi ti vlagatelji zaslužili skoraj 820.000 dolarjev. Neki drugi račun s podobnim vzorcem je bil ustvarjen tik pred ameriškimi napadi na Iran 28. februarja in je na podlagi tega dogodka že uspešno zaslužil malo bogastvo.
Analitiki opozarjajo, da čas ustvarjanja teh računov sovpada z izjavami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je najprej zaostril retoriko, nato pa na omrežju truth social nakazal možnost zmanjševanja vojaških operacij. Ben Yorke, poznavalec trga in razvijalec pri platformi starchild, je za časnik The Guardian ocenil, da digitalne denarnice kažejo jasne znake vpletenosti oseb z notranjimi informacijami ali pa gre za poskus prikrivanja identitete velikega vlagatelja.
Kljub visokim vložkom – na izid premirja je na polymarketu trenutno vezanih več kot 20 milijonov dolarjev – pravila platforme za izplačilo zahtevajo nedvoumno in javno potrditev prekinitve sovražnosti tako od Washingtona kot Teherana.
Zaradi uporabe kriptovalut in anonimnosti so napovedovalni trgi izjemno težavni za nadzor. Kljub prepovedim ali geografskim blokadam v več evropskih državah, vključno z Združenim kraljestvom, Francijo in po novem tudi Portugalsko, uporabniki lokalno zakonodajo pogosto zaobidejo z uporabo VPN-omrežij.
Vpletenost ameriške politike
Platforma polymarket, ki je bila oktobra 2025 ocenjena na devet milijard dolarjev, ima tesne vezi z ameriškim političnim vrhom.
Donald Trump mlajši deluje kot svetovalec tako pri podjetjih Polymarket in Kalshi, platforma pa je bila v ZDA nedavno ponovno zagnana s podporo predsednika Trumpa, potem ko je bila tam dolga leta blokirana.
Medtem ko ameriške televizijske mreže, kot sta CNN in CNBC, rezultate teh trgov vse pogosteje prikazujejo v svojih informativnih oddajah, opazovalci svarijo pred etičnimi posledicami. Vprašanje ostaja, ali ti trgi predstavljajo prihodnost napovedovanja in vrednotenja podatkov ali zgolj nevarno izogibanje zakonodaji o igrah na srečo, ki resno ogroža integriteto demokratičnih procesov.
