V nočnih izmenah na oddelku za paliativno oskrbo bolnišnice Rhein-Maas, kjer naj bi prevladovalo sočutje do umirajočih, se je v resnici odvijala grozljivka, ki zdaj meče dolgo in mračno senco na celoten nemški zdravstveni sistem, poročajo tamkajšnji mediji. Preiskava serije zločinov pa se vse bolj razvija v eno najobsežnejših kriminalističnih preiskav v povojni zgodovini te države.
Nekdanji zdravstveni tehnik, čigar ime zaradi strogih nemških zakonov o zasebnosti ostaja uradno nerazkrito, je bil novembra lani že obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora desetih pacientov. Vendar pa so tožilci v Aachnu ta teden razkrili, da je bil to morda samo vrh ledene gore. Preiskovalci so namreč odprli dosjeje za več kot sto dodatnih sumljivih smrti, ki bi lahko tega moža postavile ob bok najhujšim serijskim morilcem v Evropi.
Banalnost zla
Primer je srhljiv zaradi števila žrtev, pa tudi zaradi motiva, ki so ga razkrili sodniki. Ni šlo za impulzivno nasilje, temveč za hladno, preračunljivo dejanje. Tožilstvo je med sojenjem naslikalo portret človeka, ki sta ga gnala osebna nestrpnost in pomanjkanje empatije.
Ko so pacienti na oddelku postali nemirni, zahtevni ali so potrebovali dodatno nego, se je obsojeni odzval z razdraženo avtoriteto, kot so označili njegovo vedenje. Namesto tolažbe je delil smrt. Svojim žrtvam je brez medicinske utemeljitve vbrizgaval prekomerne odmerke sedativov in protibolečinskih sredstev, včasih večkrat zapored. Sodniki so v obrazložitvi sodbe zapisali, da je obsojenec igral gospodarja nad življenjem in smrtjo, motiv pa je bil pogosto zgolj njegova želja po mirni nočni izmeni.
Obsojenec je sicer očitke zavračal s trditvijo, da je želel pacientom pomagati spati in da ni verjel, da bi zdravila lahko ogrozila njihovo življenje, glede na njihove osnovne bolezni. Sodišče je to obrambo zavrnilo kot cinično sprenevedanje.
Forenzična nočna mora
Katja Schlenkermann-Pitts, glavna državna tožilka v Aachnu, je za nemške medije potrdila, da širijo obseg preiskave. »Spopadamo se z visokim številom sumljivih primerov,« je dejala, pri čemer je opozorila, da gre za preliminarne sume. Vendar pa narava preiskave zahteva ukrepe, ki so za svojce pokojnih izjemno travmatični.
Oblasti so odredile približno 60 izkopov trupla. Do sedaj so iz grobov dvignili posmrtne ostanke 27 nekdanjih pacientov, trideset pa jih še čaka na vrsto.
Novi sumi segajo onkraj časovnega okvira prvotne obsodbe (od decembra 2023 do maja 2024) in onkraj meja bolnišnice v Würselnu. Preiskovalci v 65 kilometrov oddaljenem Kölnu zdaj prečesavajo arhive bolnišnic, kjer je obsojenec delal pred letom 2020. Tudi tam so se že začeli izkopi, med katerimi so ostanki 94-letne ženske, ki je umrla leta 2018, in 78-letnega pacienta iz leta 2015.
Že drugi tak primer
Za Nemčijo to ni prvi tak primer. Moril je tudi Niels Högel, medicinski tehnik, ki je bil leta 2019 obsojen zaradi umora 85 pacientov na severu Nemčije, čeprav policija sumi, da je dejansko število njegovih žrtev preseglo 200. Högel velja za najhujšega serijskega morilca v moderni nemški zgodovini.
Podobnosti so srhljive: dostop do ranljivih ljudi, uporaba zdravil kot orožja in sistem, ki predolgo ni opazil (ali ni želel opaziti) statističnih anomalij v smrtnosti med izmenami določenega zaposlenega. Ta novi primer znova odpira neprijetna vprašanja o nadzoru v nemških bolnišnicah in o tem, kako enostavno lahko morilec deluje neopaženo v sistemu, ki temelji na zaupanju.
Toksikološke analize izkopanih trupel so zapletene, rezultati pa v mnogih primerih še niso znani. Ocenjujejo, da bodo sodišča dokaze dobila do naslednjega leta.
