V današnjem času nobena politična izjava zares ne umre. Prej bi rekli, da spi, dokler je algoritem ali politični oportunizem ne obudita. To lekcijo te dni na lastni koži občuti avstrijski zvezni predsednik Alexander Van der Bellen. Njegova osem let stara, kontekstualno zapletena in kasneje obžalovana izjava o nošenju hidžaba je nenadoma prečkala Atlantik in postala strelivo v rokah ameriške desnice.
Kar se je začelo kot recikliranje stare vsebine na družbenem omrežju X, se je sprevrglo v grotesken diplomatski incident, v katerem ameriški kongresniki avstrijskemu predsedniku svetujejo, kam točno si lahko »potisne hidžab».
Spletno ogorčenje
Povod za čezatlantski besedni napad ni bila nova politika v Avstriji, temveč video posnetek iz maja 2017. V njem je Van der Bellen, takrat na začetku svojega mandata, razpravljal o naraščajoči islamofobiji. Dejal je, da bi lahko prišel dan, ko bodo morale vse ženske – ne le muslimanke – nositi ruto kot znak solidarnosti proti verski nestrpnosti, je poročal nemški časnik Heute.
Izjava je bila že leta 2017 v Avstriji sprejeta z mešanico zmede in ostre kritike. Predsednik je takrat hitro reagiral, priznal napako in pojasnil, da ni zagovornik zakrivanja, temveč svobode izražanja. V avstrijskem političnem spominu je epizoda arhivirana kot spodrsljaj.
Toda v ekosistemu platforme X, pod vodstvom Elona Muska, kontekst in časovni okvir pogosto izgineta. Martin Sellner, vodilna figura avstrijskega desničarskega ekstremizma in nekdanji obraz identitarnega gibanja, kot ga imenujejo, je posnetek ponovno objavil. Opremil ga je z angleškimi podnapisi, vendar je »pozabil« omeniti letnico nastanka. Za ameriško občinstvo, ki ne pozna avstrijske notranje politike, je bil posnetek videti kot aktualna, šokantna napoved evropskega voditelja, ki se, kot to razumejo, upogiba pred islamom.
Vulgarizacija diskurza
Odziv v Združenih državah Amerike je bil hiter in brutalen, kar kaže na to, kako globoko so ameriški kulturni boji prežeti s paniko pred domnevnim propadom Zahoda.
Ron DeSantis, guverner Floride in nekdanji up republikanske stranke, je posnetek uporabil kot dokaz za »neodgovornost vodilnih politikov«. DeSantis, ki je svojo kariero zgradil na boju proti »woke« ideologiji, je Van der Bellna predstavil kot simptom evropske šibkosti.
Še korak dlje pa je šel republikanski kongresnik Andy Ogles. V izbruhu, ki krši večino uveljavljenih norm diplomatske komunikacije, je na omrežju X zapisal, da se Amerika »nikoli ne bo poklonila islamu«. Svoj zapis je zaključil z neposrednim napadom na avstrijskega predsednika, rekoč, naj si »hidžab potisne v svojo liberalno, socialistično zadnjico«.
Oglesova retorika, ki govori o boju dobrega proti zlu, je značilna za krilo republikanske stranke, zvesto Donaldu Trumpu. Za njih Avstrija ni suverena država s svojo politično dinamiko, temveč še ena kulisa v globalnem teatru spopada civilizacij. Dejstvo, da je Van der Bellen nekdanji vodja Zelenih, v njihovih očeh le potrjuje stereotip o socialistični Evropi, čeprav je njegova vloga predsednika predvsem ceremonialna in povezovalna.
Incident kaže na precej nevarno dinamiko sodobne politike. Lokalni akterji, kot je Sellner, lahko z manipulacijo konteksta (v tem primeru z izpustom datuma in ozadja) izvozijo domače politične zamere na globalni oder. Ko vsebino pograbijo vplivni ameriški ojačevalci z milijoni sledilcev, resnica nima več možnosti, da bi dohitela laž.
