Medtem ko potrošniki v trgovinah posegajo po sijočih sadežih, ki veljajo za steber zdrave prehrane, nova analiza razkriva nevidno nevarnost: večina jabolk na evropskem trgu je prepojena s kemičnimi mešanicami, katerih dolgoročni učinki na zdravje ostajajo velika neznanka.
Jabolko je pri nas že dolgo zasidrano kot simbol zdravja. Pregovor, češ da jabolko na dan odžene zdravnika stran, je ena redkih prehranskih modrosti, ki se prenaša iz generacije v generacijo brez večjih ugovorov. Toda kaj se zgodi, ko sadež, ki naj bi krepil imunski sistem, postane nosilec toksičnega tovora?
Najnovejša in obsežna preiskava, ki jo je izvedla koalicija nevladnih organizacij Pan Europe, meče neprijetno luč na kmetijsko politiko Evropske unije in varnost hrane na stari celini, poroča francoska tiskovna agencija AFP in povzemajo številni evropski mediji. Poročilo, ki je pod drobnogled vzelo vzorce iz trinajstih evropskih držav, vključno z velikimi pridelovalkami, kot so Francija, Španija, Italija in Poljska (slovenskih jabolk niso uvrstili v pregled), razkriva, da je tisto, kar vidimo na policah supermarketov, pogosto kemični koktajl, ki ga trenutna zakonodaja neustrezno regulira.
Kmetijska industrija
Analiza je zajela naključno izbrane sadeže iz običajne (neekološke) pridelave. Rezultati so bili zaskrbljujoči: kar 85 odstotkov vseh testiranih jabolk je vsebovalo ostanke pesticidov. Še bolj alarmanten pa je podatek o raznolikosti teh snovi. V nekaterih posameznih jabolkih so raziskovalci odkrili sledi tudi sedmih različnih kemikalij hkrati.
Čeprav kmetijska industrija in regulatorji pogosto poudarjajo, da so ostanki pesticidov znotraj zakonsko dovoljenih mejnih vrednosti (MRL), Pan Europe opozarja na sistemsko napako v tem argumentu. Trenutni varnostni standardi Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) namreč temeljijo na ocenjevanju varnosti vsake posamezne kemikalije posebej.
»Evropska agencija za varnost hrane ocenjuje pesticide posamično, ne upošteva pa tveganja, ki ga prinaša izpostavljenost mešanicam,« opozarja Martin Dermine, visoki uradnik pri koaliciji Pan Europe. »V tem poročilu dokazujemo, da ima velika večina jabolk večkratne ostanke. Preprosto ne vemo, ali so varni za uživanje ali ne, saj znanost o sinergijskih učinkih – tako imenovanem koktajl učinku – opozarja na morebitne povezave z rakom in neplodnostjo.«
To pomeni, da je lahko jabolko z vidika birokracije varno, ker nobena posamezna kemikalija ne presega meje, medtem ko biološki učinek mešanice teh snovi na človeško telo ostaja popolnoma nereguliran in neraziskan.
Primerjava z dojenčki
Morda najbolj zgovoren podatek iz študije, ki postavlja varnost hrane za odrasle v popolnoma novo perspektivo, je primerjava s standardi za dojenčke. Evropska unija ima namreč izjemno stroga pravila glede ostankov pesticidov v hrani, namenjeni otrokom do tretjega leta starosti, saj so ti v fazi ključnega razvoja.
Če bi ista jabolka, ki so bila analizirana v študiji, prodajali kot predelano hrano za dojenčke, bi bilo kar 93 odstotkov vzorcev nezakonitih in umaknjenih s trga. Ta drastična razlika v standardih odpira vprašanje: zakaj je kemična obremenitev, ki je ocenjena kot nevarna za malčke, sprejemljiva za nosečnice, mladostnike in odrasle, ki ta jabolka uživajo vsakodnevno?
Večne kemikalije
Študija je razkrila še eno plast onesnaženja, ki postaja vse bolj pereča okoljska tema. V 64 odstotkih vzorcev so našli vsaj eno snov iz skupine PFAS (per- in polifluoroalkilne snovi). Te so znane kot večne kemikalije, saj v okolju ne razpadejo, temveč se kopičijo v vodi, prsti in živih organizmih.
Prisotnost PFAS v sadju kaže na to, da se te snovi, ki so pogosto povezane z industrijsko uporabo in embalažo, zdaj vračajo na naše krožnike skozi kmetijske proizvode. Poleg tega je bilo v 71 odstotkih primerov odkritih pesticidov, ki so v EU uvrščeni med kandidate za zamenjavo – gre za posebej nevarne snovi, za katere se je Unija zavezala, da jih bo čim prej umaknila iz uporabe, a zaradi močnih lobističnih pritiskov in pomanjkanja alternativ ostajajo v uporabi.
Cena popolnosti
Da bi razumeli, zakaj so prav jabolka tako močno obremenjena, moramo pogledati v sadovnjake. Jabolko je najbolj razširjen sadni pridelek v EU, pri čemer prednjačijo Poljska, Italija in Francija. Vendar je hkrati tudi pridelek, ki zahteva enega najintenzivnejših režimov kemične zaščite.
Sodobni sadovnjaki so monokulture, ki so izjemno dovzetne za bolezni, predvsem za jablanov škrlup (Venturia inaequalis). Gre za glivično okužbo, ki lahko uniči pridelek ali pa sadeže estetsko deformira do te mere, da niso primerni za prodajo v supermarketih, kjer kupci zahtevajo vizualno popolnost.
Da bi dosegli to popolnost, sadjarji v povprečju izvedejo okoli 35 škropljenj v eni sezoni. Več kot polovica teh tretiranj je namenjena zgolj boju proti škrlupu. Gre za začaran krog: potrošniki želijo brezhibna jabolka, trgovci postavljajo stroge estetske standarde, kmetje pa so prisiljeni uporabljati kemične koktajle, da te standarde dosežejo.
Nasvet strokovnjakov
Strokovnjaki svetujejo, da je najvarnejša izbira nakup ekološko pridelanih jabolk, kjer uporaba sintetičnih pesticidov ni dovoljena. Čeprav so ta pogosto dražja in vizualno morda manj popolna, ne nosijo kemičnega bremena konvencionalne pridelave.
Za tiste, ki kupujejo neekološko pridelana jabolka, pa velja nasvet, ki je v nasprotju s prehranskimi priporočili preteklosti: sadež je treba pred zaužitjem olupiti. Čeprav se večina vitaminov in vlaknin nahaja prav v lupini, je tam tudi največja koncentracija pesticidov. Pranje pod vodo odstrani prah in del površinskih nečistoč, ne more pa odstraniti pesticidov, ki so prodrli v povrhnjico ali so sistemski, saj krožijo po rastlini.
