Obisk spletne strani slovenske policije je na začetku tega meseca razkril šokanten podatek. Števec smrtnih žrtev v prometu se je namreč v prvih enajstih mesecih ustavil že pri številki 88, kar je bistveno višja številka od celoletne v zadnjih treh letih in skupno štirih od zadnjih petih let. Pozitiven trend, če lahko nekaj takega, kot je nekaj deset mrtvih, sploh označimo s temi besedami, je tako prekinjen na najbolj brutalen način. Ne gre namreč le za stagniranje, kar bi bilo že samo po sebi, sploh če si še naprej drznemo govoriti o »viziji 0«, označeno kot nekaj negativnega, temveč za hudo nazadovanje, ki nas je pahnilo nekaj let nazaj, v čas pred pandemijo. V dokaz, da ne pretiravamo, le nekaj številk: 88 umrlih na slovenskih cestah do konca novembra, torej mesec pred koncem leta, je kar 20 prometnih smrtnih žrtev več kot lani v vsem letu (68), medtem ko je predlani v vsem letu v cestnem prometu umrlo 83 ljudi, leta 2022 pa 85.
Večkrat slišimo, da se preteklosti ne da spremeniti, lahko pa se iz nje česa naučimo. Prav tako pa seveda lahko vplivamo na prihodnost. In v luči omenjenih številk so se skorajda takoj pojavili pozivi, da bi bilo treba (znova) zaostriti zakonodajo in povišati kazni za prometne prekrške. Ker naj bi bili pri nas pač takšni vozniki, in ljudje na splošno, da zaleže le to – kazni. Pa je res tako? Najkrajši odgovor bi bil, da ne, je pa vse skupaj seveda precej bolj kompleksno. Zato smo se tokrat posvetili kaznovalni politiki pri nas, kaj bi bilo treba pri njej spremeniti oziroma izboljšati, da ne bi vedno zgolj dvigovali kazni, in jo primerjali tudi s tujino.
Pogosto samo populističen ukrep
Na Agenciji za varnost prometa tako denimo menijo, da so trenutno predpisane globe za prometne prekrške primerno visoke. »Sama višina kazni je pri hujših prekrških že razmeroma visoka in primerljiva z drugimi državami EU. Dodatno zviševanje kazni samo po sebi ne bi prineslo bistveno boljših rezultatov. Visoke kazni sicer lahko prispevajo k ustreznejšemu vedenju voznikov, vendar same po sebi niso dovolj,« so nam povedali in dodali, da številne raziskave, ki ugotavljajo vpliv višine kazni za prekrške na stanje prometne varnosti, potrjujejo kratkotrajnost učinka višjih kazni na spreminjanje stališč in ravnanj udeležencev cestnega prometa ter posledično na stanje prometne varnosti. Da je žal tako, da ob povečanju števila kršitev tako odgovorni kot javnost najprej pomislijo na višje kazni, premalo pa se vprašajo o vzrokih za takšen razvoj razmer, meni tudi prometni psiholog Marko Polič: »Zviševanje kazni je tako pogosto samo populističen ukrep, ki pa ne spreminja razmer, če za njim ni tudi razumevanja dogajanja.«
No, ob omembi tega, da so kazni pri nas primerljive z drugimi državami EU, kar sicer drži, je vendarle treba dodati, da so se ponekod kljub temu odločili kazni še zaostriti. Najbolj očiten tak primer je tudi med Slovenci priljubljena turistična destinacija Grčija, kjer po novem za prekršek, kot je uporaba telefona med vožnjo, poleg denarne kazni 350 evrov sledi tudi odvzem vozniškega dovoljenja za 30 dni, kar zna biti velika težava prav za turiste. Enako velja za vožnjo pod vplivom alkohola, in to že pri 0,5 promila, prehitro vožnjo … Prihodnje leto bodo kazni in predvsem nadzor močno povišali tudi na Hrvaškem, zanimiv način kaznovanja pa imajo tudi denimo na Finskem, kjer je višina kazni odvisna od prihodkov kršitelja, in tako se je že zgodilo, da je kdo zaradi prehitre vožnje plačal tudi več kot 100.000 evrov! Sicer pa je bilo v zadnjem času veliko usklajevanja na ravni EU predvsem glede veljave kazni v vseh državah. Ravno prejšnji mesec so tako stopila v veljavo posodobljena pravila EU o vozniških dovoljenjih in prepovedi vožnje, namenjena zmanjšanju števila nesreč in upravne obremenitve za državljane in oblasti. »Nova direktiva o prepovedi vožnje bo zagotovila, da bodo vozniki, ki storijo resen prekršek v eni državi članici, dosledno nosili posledice v vsej Evropski uniji. S sistemom medsebojnega priznavanja bodo tako diskvalifikacije, izdane v eni državi članici, za resne prekrške, kot so vožnja 50 kilometrov na uro ali več nad omejitvijo, vožnja pod vplivom alkohola ter povzročitev smrti ali hudih poškodb zaradi nevarne vožnje, veljale po vsej Uniji,« so povedali na AVP.
Prometna varnost kot vrednota, kršitev pravil zavržno dejanje
Če sama višina kazni od neke točke naprej torej ni toliko pomembna, kaj pa v zvezi z njimi je? Pri AVP denimo kot ključne izpostavljajo predvsem hitro in učinkovito izterjavo ter gotovost kazni, katere pomembnost poudarja tudi Marko Polič, ki pravi, da večja ko je zaznana verjetnost, da bo kršitev kaznovana, manj je kršitev, saj je upoštevanje pravil tudi posledica strahu pred odkritjem in njegovimi posledicami. »Zato preseneča, da se v Sloveniji razmeroma malo naredi za postavljanje radarjev oziroma kamer na kritičnih odsekih. Več je škatel za radarje kot pa radarjev. Namen seveda ni zbiranje denarja iz kazni, ampak povečanje varnosti vseh udeležencev prometa. Njihova prisotnost lahko zmanjša število trkov tudi za več kot 60 odstotkov, učinek pa je dolgotrajen. Ob tem tudi zaznana prisotnost policije vpliva na večjo varnost, pri čemer ima parkirano označeno policijsko vozilo večji vpliv na zmanjšanje kršitev kot premikajoče se, neoznačena policijska vozila pa nimajo velikega vpliva. Uveljavljanje predpisov mora biti skratka opaženo, a zavedati se moramo, da bolj vpliva na njihovo upoštevanje kot pa na spreminjanje motivacije in stališč,« je naštel Polič in dodal, da se je treba zavedati, da na prometno vedenje vplivajo različni motivi, ne samo prometni, in so zato ob kaznovalni politiki potrebni še drugi, dolgoročno pomembnejši ukrepi za doseganje večje varnosti. Ali, kot je dejal za konec: »Treba je doseči, da bo družba nasploh sprejela prometno varnost kot pomembno vrednoto in kršitev pravil, na primer prehitro vožnjo ali vožnjo pod vplivom alkohola, kot zavržno dejanje. Danes žal mnogi prej sočustvujejo s kaznovanimi storilci kot pa z njihovimi žrtvami.«
