Ko se zjutraj zbudite in preden vonj kave sploh doseže vaše čute, je velika verjetnost, da ste že opravili prvi družbeni ritual dneva. Niste pozdravili zakonca ali prelistali časopisa. Namesto tega ste skozi zaslon pametnega telefona vstopili v dnevno sobo nekoga drugega. Morda ste preverili, kako je Petra Parovel začela svoj trening ali kaj je za zajtrk pripravil Jani Jugovic.
Ti ljudje niso filmske zvezde, nedosegljive v svojem glamurju. So vplivneži – nova kasta medijskih osebnosti, ki so v letu 2025 dokončno prevzele primat slovenske javne pozornosti. Niso več zgolj bežni obraz s plakatov. Ne, postali so naši digitalni zaupniki, spremljevalci in, kar je za oglaševalce najpomembneje, glasovi, ki jim verjamemo bolj kot marsikomu drugemu.
Toda kdo so ti ljudje, ki so se tako globoko zasidrali v kolektivno zavest Slovenk in Slovencev? Nova raziskava agencije Futura DDB, ki jo je v sklopu doktorske disertacije zasnovala dr. Branka Bizjak Zabukovec, ponuja redek vpogled v anatomijo slovenskega odnosa do tega fenomena. Vanjo je zajela skoraj 400 rednih uporabnikov družbenih omrežij in razkriva imena pa tudi psihološke mehanizme, ki te posameznike ohranjajo na vrhu.
Od fitnesa do resničnostnega šova
Če je bil nekoč vpliv merjen s politično močjo ali umetniškim opusom, se leta 2025 meri s sposobnostjo zadrževanja pozornosti. Raziskava je izluščila seznam 20 najbolj prepoznavnih imen, ki so v tem letu definirala slovenski splet. Na vrhu piramide ne najdemo presenečenj, temveč potrditev trenda: zmagujejo tisti, ki so zmožni najbolj prepričljivo prodati svojo »resničnost«.
Na vrhu tega seznama je, kot so sporočili iz Fature, Petra Parovel, podjetnica in fitnes trenerka, ki je svojo blagovno znamko zgradila na neusmiljeni delovni etiki in transparentnosti. Sledita ji Lepa Afna (Lea Filipovič), veteranka slovenske vplivnostne scene, in Teja Jugovic, ki s svojo neposrednostjo o materinstvu nagovarja tisoče žensk.
Seznam 20 najbolj izpostavljenih, ki vključuje imena, kot so David Zupančič, Indira Ekić, Bit Sever in Katarina Benček, ni nujno seznam najbolj priljubljenih. Kot poudarja dr. Bizjak Zabukovec, gre predvsem za seznam tistih, ki so se najbolj vtisnili v spomin. »Lestvica je koristen vpogled v to, kdo ima največjo pozornost slovenske javnosti, ni pa avtomatičen seznam priporočenih vplivnežev,« opozarja avtorica študije.
Lestvica top 20 se tako glasi (s klikom na ime si lahko ogledate stran vplivneža na instagramu):
| # | Ime |
|---|---|
| 1 | Petra Parovel |
| 2 | Lepa Afna (Lea Filipovič) |
| 3 | Teja Jugovic |
| 4 | Patricia Pangeršič |
| 5 | David Zupančič |
| 6 | Indira Ekić |
| 7 | Bit Sever |
| 8 | Katarina Benček |
| 9 | Tamara Lampe |
| 10 | Aleksandar Repić (Pici) |
| 11 | Ana Debevc Prašnikar |
| 12 | Lara Nastran |
| 13 | Jernej Ogrin |
| 14 | Tika Hribar |
| 15 | Ciril Komotar |
| 16 | Jani Jugovic |
| 17 | Ajda Sitar |
| 18 | Anja Širovnik |
| 19 | Vita Starman |
| 20 | Robert Roškar |
Ženske iščejo ogledalo, moški informacije
Eden najbolj fascinantnih izsledkov raziskave je globok razkol v tem, koga spremljajo ženske in koga moški. Podatki rišejo sliko dveh ločenih digitalnih svetov.
Ženski svet je prostor zrcaljenja. Slovenke v veliki večini spremljajo druge ženske – vplivnice, v katerih vidijo odsev svojih lastnih izzivov, želja ali negotovosti. Na njihovi lestvici so moški redkost. Prebijejo se samo tisti, ki ponujajo specifično strokovno vsebino, kot so zdravnik David Zupančič, trener Jernej Ogrin in očka Jani Jugovic.
Na drugi strani so moški uporabniki presenetljivo bolj demokratični. Njihova pozornost ni omejena na spol, temveč na interese. Medtem ko na vrhu moške lestvice najdemo Aleksandra Repića, ki slovi po svojem nefiltriranem, pogosto kontroverznem slogu, in avtomobilskega guruja Cirila Komotarja, moški brez težav spremljajo tudi podjetnice in vplivnice življenjskega sloga, kot je Patricija Pangeršič ali Petra Parovel. Zdi se, da moški na spletu iščejo kombinacijo zabave, adrenalina in konkretnih informacij, medtem ko ženske iščejo skupnost in poistovetenje.
Urednik naše realnosti
Morda najbolj streznitveni del raziskave pa ni povezan z ljudmi, temveč s tehnologijo. Zakaj spremljamo, kogar spremljamo? Odgovor je pogosto manj romantičen, kot si mislimo. Ne gre za zavestno izbiro, temveč za pasivno sprejemanje tistega, kar nam servira algoritem.
»Pogosto nekoga začnemo spremljati preprosto zato, ker nam ga algoritem ves čas prikazuje,« pojasnjuje dr. Bizjak Zabukovec. Gre za učinek preproste izpostavljenosti. Ko se obraz nenehno pojavlja na naši časovnici, se ustvari lažen občutek bližine – fenomen, znan kot parasocialni odnos. Uporabniki so v raziskavi priznali, da svoje »ljubljene« vplivneže redko aktivno iščejo. Če algoritem določene osebe ne bi prikazal nekaj dni, je mnogi sploh ne bi pogrešali.
To nas pripelje do paradoksa sodobne slave: nismo nujno oboževalci ljudi, ki jih gledamo. Kar 20 odstotkov vprašanih je priznalo, da jim v resnici ni všeč nihče od vplivnežev, ki jih spremljajo. Gledajo jih iz dolgčasa, navade ali, še huje, zaradi drame.
Umazano resnično življenje
Leto 2025 je dokončno pokopalo dobo popolnosti. Sledilci so siti zrežiranih fotografij in estetsko dovršenih zajtrkov. Kar iščejo danes, je »umazana« resničnost – kaos, čustveni zlomi, neurejena stanovanja in iskreni pogovori o težavah. »Ljudje na družbenih omrežjih ne iščemo zgolj informacij, iščemo predvsem družbo in vpogled v življenje drugih. Deluje kot neke vrste resničnostni šov,« pravi Branka Bizjak Zabukovec.
In v vsakem dobrem šovu je potreben konflikt. Čeprav na deklarativni ravni uporabniki trdijo, da zavračajo spletne drame in konflikte, njihovo vedenje pripoveduje drugo zgodbo. Vplivneži, ki so se znašli v središču javnih sporov, so na lestvicah prepoznavnosti uvrščeni višje. Algoritmi ne ločijo med ljubeznijo in zgražanjem, pač pa merijo samo vpletenost. Vsak komentar, delitev ali ogled drame je gorivo, ki te posameznike potisne še višje na naši časovnici.
Ko pregledujemo seznam imen, od Tamare Lampe do Roberta Roškarja, od Ajde Sitar do Vite Starman, se moramo vprašati: kdo ustvarja zvezde? So to vplivneži s svojo karizmo ali mi s svojo pozornostjo?
Zaključek študije bi lahko bil: pozornost je valuta. Popularnost se ne zgodi v breztežnostnem prostoru. Soustvarjamo jo vsakič, ko se ustavimo pri objavi nekoga, ki nam gre morda celo na živce. V ekosistemu leta 2025 nismo pasivni opazovalci, temveč aktivni financerji vplivnostne ekonomije. Vsak naš pogled je glasovnica. In glede na rezultate letošnje lestvice smo glasovali za mešanico podjetnosti, iskrenosti in ravno pravšnje mere drame, da nam ob jutranji kavi ni dolgčas.
Svetovni trendi
Medtem ko slovenska scena vplivnežev temelji na intimnosti in lokalni prepoznavnosti, se na svetovnem odru igra povsem drugačna igra industrializiranega spektakla in univerzalnih simbolov. Če je Slovenija poligon za tisoče, je svet oder za stotine milijonov. V letu 2025 na globalnem prestolu ne sedijo več zgolj filmski igralci, temveč mojstri algoritmov. MrBeast (Jimmy Donaldson) je z več kot 450 milijoni naročnikov na youtubu dokončno zabrisal mejo med posameznikom in medijsko korporacijo. Njegova vsebina ni več »vloganje«, temveč visokoproračunska produkcija, ki z natančnostjo kirurga cilja na človeško psihologijo.
Na drugi strani spektra Khaby Lame s svojo komiko na tiktoku dokazuje, da je v dobi informacijskega hrupa tišina najbolj univerzalni jezik. In tu je še vedno Cristiano Ronaldo, ki z več kot 660 milijoni sledilcev na instagramu presega populacijo večine držav in dokazuje, da tradicionalna slava v športu, če je pravilno digitalizirana, še vedno premaga vse.
Razlika med njimi in slovenskimi vplivneži je seveda v merilu, medtem ko mehanizem ostaja enak – prodaja tistega koščka resničnosti (ali iluzije), ki ga v danem trenutku najbolj pogrešamo.
