A to še ni vse. Golob je napovedal tudi možnost, da se zaposleni odpovejo božičnici. Torej bomo zdaj imeli božično darilo, ki ga lahko sami vrnemo nazaj pod drevo. To je približno tako, kot če bi otrok pod jelko našel čokolado, mama pa bi rekla: »Lahko jo imaš, ampak samo, če se ji odpoveš.«
Opozicija medtem opozarja, da gre za predvolilni bombonček. In kdo bi jim zameril? V Sloveniji smo navajeni, da so bombončki sicer brez sladkorja, brez glutena in predvsem brez vsebine, ampak lepo pa zvenijo.
Ekonomisti pa svarijo, da bi obvezna božičnica lahko uničila marsikatero podjetje. Ampak hej, če so podjetja preživela inflacijo, davčne reforme in tri različne verzije davka na sladke pijače, bodo preživela tudi obvezno obdarovanje. V najslabšem primeru bo božičnica izplačana v naravi – pol kilograma krompirja in kupon za brezplačen objem direktorja.
Medtem pa javni sektor že veselo drgne roke, saj ve, da bo božičnica prišla, četudi bodo računalniki v pisarni še naprej služili kot podstavki za rože.
Tako se zdi, da smo Slovenci dobili novo mantro: »Božičnica je sveta.« In če bo treba, jo bomo branili s protesti, referendumom in, če bo res hudo, celo z božičnim žegnanjem.
Za zaključek pa še tole: če je božičnica res obvezna, potem je edino pošteno, da postane obvezna tudi božična večerja pri tašči. Saj veste – da ne bo krivice.
Polona Jamnik, Bled
