Standardna klasifikacija vsebuje razporeditev gospodarskih dejavnosti, od katerih so nekatere bolj, druge manj regulirane. To pomeni, da je za opravljanje neke dejavnosti treba izpolnjevati več ali manj pogojev, biti za delo bolj ali manj usposobljen. Seveda so dejavnosti, ki so povsem neregulirane in za njihovo registracijo ni treba izkazati nikakršnega predznanja. A mednje, presenetljivo, v Sloveniji spada tudi dejavnost z oznako N69.200, ki vključuje »računovodske, knjigovodske, revizijske dejavnosti in davčno svetovanje«.
V članku Petra Petrovčiča, ki je bil v Mladini objavljen 20. junija lani, je nastopil Franc Derganc, davčni svetovalec z več kot dvajsetletno prakso, ki je dolga leta predsedoval Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije. In dolga leta je Derganc brez uspeha opozarjal, da je neurejenost tega področja motor slovenske sive ekonomije. »V Avstriji je ta poklic že 70 let reguliran; računovodje in davčni svetovalci so tam glavno orodje države, da se davki poberejo čim bolj pravilno in zberejo v proračunu.«
Saj je jasno: regulacija in ureditev računovodstva in davčnega svetovanja sta edini način za uspešen boj proti sivi ekonomiji in dejanski korupciji – ne tisti, o kateri govorijo politiki. In prav neurejeno stanje, ki je del slovenske tradicije in tudi tradicije celotnega območja bivše Jugoslavije, je temelj sive ekonomije in pa tudi goljufivih praks, kot je Mijičeva.
Vir: Mladina
