Še posebej ne za 10 evrov na uro. Število slovenskih delavcev, ki si želijo biti del turistične infrastrukture, je po eni strani omejeno, po drugi strani pa je dejstvo tudi, da si naš narod ne želi postati ljudstvo natakarjev in pomivalcev posode, kot si to predstavljajo vodilni v državni turistični nomenklaturi.
Turističnih ali vsaj s turizmom povezanih objektov je vse več, ne samo hotelov in restavracij, poglejte si samo število trgovin in celo veletrgovin s spominki, ki jih domačini gotovo ne potrebujemo. Presežek teh lokalov seveda zahteva presežek delavcev v panogi, ki jih vse bolj iščejo v tujini. Absurd je v tem, da imamo desnosredinsko vlado, ki je napovedala strožje ukrepe proti tujcem, turistično-gospodarski del te vlade pa očitno poskuša, da bodo poslovni rezultati boljši, na vsak način uvažati delovno silo predvsem iz Azije. Verjetno končni račun ne bo prinesel ravno prisilne izselitve delavcev v gostinstvu, temveč bo rešitev, da lahko ostanejo pri nas, v gostilnah in hotelih, se bodo pa morali lepo obnašati, se ne kazati zunaj svojih delovnih okolij, in kot smo videli pred časom, jih bo lastnik lokala lahko prodal naprej, najboljšemu ponudniku v isti branži.
Vir: Nedeljski dnevnik