V nasprotnem primeru bi šlo za korupcijsko tveganje in enostranskost ter potrditev očitka z referenduma. RTV SLO mora uvesti oddajo Drugo mnenje o aktualnih zadevah, kot so odpadki pa podnebne spremembe in še veliko drugih, doslej enostransko obravnavanih problemih, tudi o vojnah.
Po podatkih Regijskega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) v Ljubljani nastane na leto skoraj 70 tisoč ton gorljive frakcije za sežig od približno 760 tisoč prebivalcev v 46 občinah. Koliko je od te količine samo ljubljanske gorljive frakcije, ne vemo. Zakaj naj bi imela načrtovana sežigalnica letno kapaciteto 130.000 ton odpadkov, ni pojasnjeno. Ali naj Ljubljana še okrepi svoj naziv – mesto odpadkov? Kandidati za župana morajo predvideti postopno ukinitev RCERO, zmanjševati število občin, ki sedaj zgolj naložijo odpadke na kamione in pripeljejo v Ljubljano. V vse občine Slovenije je nujno prednostno uvesti hierarhijo ravnanja z odpadki, kot jo poznajo predpisi. Zadolženo je Ministrstvo za okolje!
Sežigalnica v Toplarni Celje letno pokuri do 40.000 ton gorljivih odpadkov. V okoljevarstvenem dovoljenju (OVD, vir: Toplarna Celje) so določene tudi mejne koncentracije škodljivih izpustov iz dimnika višine 25 m.
V Ljubljani je bila 27. maja letos v Kinu Šiška javna razprava o načrtovani sežigalnici (vir: MOL). Zanimivo, da v javni razpravi niti voditelj niti razpravljavci niso izpostavili vprašanja županu Ljubljane o višini dimnika načrtovane sežigalnice. Kajti temperaturna inverzija se giblje od 200 do 500 m po podatkih ARSO. V futuristični izvedbi bi se dimnik po potrebi lahko raztegoval med tema višinama. Trboveljski je razprševal pline iz odprtine 360 m visoko. Temeljenje dimnika na močvirnem Barju pa se najbrž začne šele po več kot sto metrih.
Pomemben podatek iz Toplarne Celje v OVD je še količina izpustov 41.000 m³ na uro v zrak. Delovanje naprave pa je ocenjeno na 8.000 ur letno. To pomeni letno 328 milijonov kubičnih metrov izpustov pri 40.000 tonah odpadkov.
Iz mejnih vrednosti posameznih snovi v izpustih po OVD lahko ocenimo njihove letne količine, ki se razpršijo v zrak Celjske kotline. Za celotni prah je mejna vrednost 5 mg/m³. Letno to pomeni 1,64 tone prahu. V prahu najdemo vse velikosti od mikro do nano. Slednji skozi pljuča prodrejo v kri. Prof. dr. Griša Močnik je v Kinu Šiška opozoril na pomembne, še bolj škodljive preobrazbe nekaterih izpustov v zraku.
Tudi opozorila zdravnikov so ključna, da sežigalnic ne postavljamo v kotlinah s temperaturnim obratom in slabo prevetrenostjo, kar se običajno dogaja od jeseni do spomladi, ko je tudi čas gripe in imamo kumulativen škodljiv vpliv na zdravje odraslih in še posebej otrok. Svetovna zdravstvena organizacija pa navaja bistveno nižje dovoljene vrednosti npr. prahu, je v Kinu Šiška posebej opozorila prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, vendar to še niso varne meje.
Ali bi lahko ocenili letno količino prahu za načrtovano ljubljansko sežigalnico iz podatkov za celjsko? Poskusimo s količino 130.000 ton odpadkov in podobnim zgorevanjem. Gre za 3,25-krat več odpadkov. Predpostavimo, da je izpustov v zrak na uro potem tudi tolikokrat več, to je 133.250 m³/h. Pri delovanju 8.000 ur gre letno v zrak 1 milijarda 66 milijonov m³. Pri istih mejnih vrednostih bo izpustov prahu letno 5,33 tone. Podobno bi lahko ocenili še druge snovi v izpustih, ki so v OVD. Seveda s predpostavko, da vsi filtri delujejo brez napak. Druge snovi v OVD pa so z različnimi mejnimi vrednostmi: ogljikov monoksid in žveplov dioksid, vsak po 35 mg/m³, dušikovi oksidi 150 mg/m³, spojine klora, amonijak in organski ogljik vsak po 7 mg/m³, kovine kadmij in talij 0,02 mg/m³, enako živo srebro, ostale strupene kovine pa 0,3 mg/m³. Omenjeni so tudi dioksini in furani (gl. wiki), to so zelo vztrajni (akumulativni) klorovi strupi v organizmu, katerih nastanek ni izključen, saj temperature pri zgorevanju po prostoru peči nihajo od vžiga dalje, med odpadki pa so tudi materiali s klorom, npr. polivinilklorid PVC-plastika.
To so letne vrednosti. Koncesija naj bi veljala 30 let. Torej je treba vse letne podatke pomnožiti s 30! Kaj od tega vdihujemo, pa OVD ne pove. Na zdravje!
mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana