To je vzbudilo veliko nelagodja in zaskrbljenosti zaradi primerjalne dinamike, saj se je na ravni sedemindvajseterice EU ta povečala precej podobno kot v predhodnem četrtletju (za 1,4 odstotka na letni ravni). Največje negativno presenečenje je bila tokrat šibka realna dinamika trošenja slovenskih gospodinjstev (+0,4 odstotka), ki je ni mogoče pojasniti ne z dinamiko razpoloženja potrošnikov ne s situacijo na trgu dela. Potrošnja gospodinjstev predstavlja več kot polovico BDP.
Realna rast plač v prvem četrtletju je bila medletno zgodovinsko ena najvišjih (pet odstotkov), prav tako povprečne starostne pokojnine (okoli štiri odstotke). Zaupanje potrošnikov je bilo na povsem isti ravni kot lani. Število delovnih mest je bilo v tem obdobju vseeno nekoliko manjše (za 3000), vendar ti podatki v celoti ne morejo upravičiti le 0,4-odstotne rasti trošenja gospodinjstev, pri čemer naj bi se obseg prodanih netrajnih proizvodov (hrana in pijača ter podobni, pokvarljivi izdelki) ob nadaljnjem naraščanju prebivalstva in zmanjševanju rasti cen (le 1,9 odstotka) še skrčil za 2,5 odstotka.
To diskrepanco lahko pojasni le ekstremen (in začasen) dvig stopnje varčevanja slovenskih gospodinjstev, ki se bo moral preliti v kasnejšem četrtletju v potrošnjo (ali investicije, kot je nakup nepremičnin), ali pa bo kasnejša revizija podatka pozitivna. Šele podatki o gospodarskih gibanjih v drugem četrtletju bodo lahko pojasnili, ali je bil upad gospodarstva v prvem četrtletju začasne narave ali pa odraža veliko zadržanost potrošnikov in strukturen padec konkurenčnosti slovenskih podjetij pri izvozu blaga in storitev.
Delo
