Kaže, da se premier Golob v svojih govorih izogiba besedam »ohranitev javnega zdravstva« in uporablja le besedi »zdravstvena reforma«. Vemo, da so prejšnje vlade padle zaradi problema ohranitve javnega zdravstva. Ali premier misli, da bo z brisanjem pojma »ohranitev javnega zdravstva« iz javnega govora in programa vlade izbrisal iz glav volivcev tudi zahtevo po ohranitvi javnega zdravstva in se na ta način izognil reševanju javnega zdravstva (vsaj za nekaj časa – dokler ne bo zaključena privatizacija javnega zdravstva)?
Vemo, kateri ukrepi, ki so sledili interesu zaslužka posameznikov, ne pa interesom državljanov, pacientom, so v času preteklih vlad pričeli z rušenjem javnega zdravstva: podelitev koncesij, ki se niso dodeljevale tako, kot je bilo prvotno predvideno, znižanje glavarinskih količnikov, neustrezna ureditev dopolnilnega zavarovanja in še kaj. Prvi korak k ohranitvi javnega zdravstva bi bil, da se ti ukrepi ukinejo. Uvažanje novih modelov iz nekega drugega okolja, namesto popravljanja in dopolnjevanja obstoječega, se ni nikdar izkazalo za uspešno. Iz preteklih izkušenj vemo, da so se taki eksperimenti in visoko zveneče »reforme« izkazale za neuspešne, še posebej, če so reforme delali »strokovnjaki«, ki niso imeli ne izkušenj ne izobrazbe za področje, ki so ga na novo urejali. Organizacija družbe ali nekega njenega podsistema zahteva poznavanje drugih pravil in zakonitosti, kot so tiste, ki veljajo v naravi, tehniki ali človeškem telesu.
Minister za zdravje pravi, da je bil »naiven«, ker ni vedel, kako se mora obnašati javna oseba – čeprav je hotel biti javna oseba? Sedaj namesto popravljanja obstoječega stanja govori kar o reformi zdravstva (odpravljanje korupcije je seveda nujno, ker gre za napako v sistemu, ni pa to razlog za »zdravstveno reformo«). Ali nam bo čez nekaj časa sporočil, da reforma ni uspela, ker je ortoped in se ne spozna na organizacijo in družbene podsisteme? Zagotovo pa Bitenc, pri katerem minister dela in mu očitno svetuje, in njemu podobni privatniki, vedo, kakšne »rezultate« naj bi »zdravstvena reforma« prinesla njihovim zaslužkom.
Majda Koren, Ljubljana
