Razlogov za rast donosnosti slovenskih državnih obveznic je več. Med glavnimi vzroki lahko navedemo negativno pričakovano gospodarsko rast v letošnjem letu, šibko potrošnjo, ranljiv bančni sistem z visokim odstotkom slabih posojil v bančnih bilancah ter nedavne špekulacije, da naj bi Slovenija potrebovala denarno pomoč EU. Vse to veča negotovost in tuje vlagatelje spodbuja k prodajanju njihovih naložb v obveznice Republike Slovenije. Cena obveznice z zapadlostjo v letu 2026 je tako upadla že na 81 centov za vsak evro obveznice, kar je posledično donosnost do dospetja obveznice potisnilo na več kot 7 odstotkov. Če bodo obrestne mere ostale na tako visokih ravneh, bo imela država velike težave z refinanciranjem trenutnih izdaj ob njihovih zapadlostih kot tudi pri novem zadolževanju. Spomnimo, da je vlada že aprila letos želela izdati novo obveznico v vrednosti od ene do 1,5 milijarde evrov, vendar se zaradi visokih obrestnih mer za izdajo ni odločila. Do izdaje takrat ni prišlo, vlada pa se je odločila, da bo počakala na ugodnejši čas. Situacija na trgu se je od aprila do danes le še poslabšala.
Poleg negativnega vpliva na pričakovano novo zadolževanje države imajo visoke obrestne mere močan negativen vpliv tudi na potencialne tuje investicije. Višje obrestne mere na državne vrednostne papirje pomenijo v očeh vlagateljev višje tveganje, ki ga sprejemajo z investiranjem v Slovenijo. Z višjim tveganjem se viša tudi zahtevana donosnost za lastniški kapital, kar v primeru prodaje podjetij tujcem pomeni nižjo ponujeno kupnino za delnice ali deleže v podjetjih. To pa je zelo pomembno za vse napovedane prodaje podjetij. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bodo tujci pripravljeni kupovati podjetja s triodstotno donosnostjo po knjigovodski vrednosti. Nižja donosnost lastniškega kapitala in slabša projekcija rasti v prihodnje bosta vplivali na nižjo ponujeno kupnino, tako da bo končna donosnost presegala zahtevano donosnost na netvegane dolgoročne državne obveznice.
Prispevek izraža trenutno stališče avtorja in ne nujno tudi družbe, v kateri je zaposlen. Prispevek ne predstavlja priporočila za nakup ali prodajo finančnih instrumentov.
