Gre za samostojni uprizoritvi, ki kot celota odpirata dve plati istega vprašanja: kako intimni vsakdan oblikuje odnose in kako se v njem lomi širši družbeni pritisk.
Uprizoritev Prva beseda je mama je niz kratkih, pregledno odmerjenih prizorov: stalna časovna stiska, usklajevanja službe in doma, kdo ostane doma, kdo prestavi sestanek, kateri kompromisi so še vzdržni. Predstava najbolje deluje, ko dovoli, da spregovorijo dejanja; humor je prisoten, vendar ne preglasi téme materinstva. Režija skrbi za jasnost in ritem, prehodi so čisti. Prizorišče kuhinje se s spretnimi spremembami spremeni iz prijetnega prostora v delavnico obveznih, rutiniranih vsakdanjih opravil.
