Za podjetja, ki razvijajo velike jezikovne modele, knjige predstavljajo dragocen vir podatkov. Ker je splet vse bolj preplavljen z vsebinami, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, kar povzroča, da se ti sistemi učijo že sami od sebe, so starejše knjige postale še posebej zanimive.
Podjetja zato vse pogosteje kupujejo fizične izvode knjig, jih digitalizirajo in nato zavržejo oziroma uničijo.
Knjige kot surovina za umetno inteligenco
Takšno prakso uporablja podjetje Anthropic, katerega najbolj znan produkt je jezikovni model Claude. Po poročanju več tujih medijev podjetje kupuje fizične knjige, jim s hidravličnim rezalnikom odstranjuje strani in jih nato s profesionalno opremo skenira. Po postopku knjige razrežejo in zavržejo.
Anthropic se pri tem spornem početju sklicuje na pravni koncept, po katerem lahko kupec zakonito kupljenega izdelka z njim počne, kar želi. Ker so v podjetju fizične knjige pretvorili v digitalne podatke, je sodišče takšno uporabo ocenilo kot transformativno in početja ni prepoznalo kot oporečno.
Kupujejo tudi milijon knjig naenkrat
Po poročanju portala 404 Media je praksa med podjetji, ki razvijajo umetno inteligenco, postala tako razširjena, da so jo začeli izkoriščati tudi uveljavljeni prodajalci knjig.
Podjetje ISBNdb, ki se predstavlja kot največja knjižna podatkovna zbirka na svetu, podjetjem pomaga pri množičnem nakupu knjig. Po poročanju portala lahko naročila obsegajo od 1000 do kar milijon knjig.
Posebej iskane so stare tiskane knjige. Podjetja jih vidijo kot kakovostnejši vir podatkov, saj vsebine, nastale pred množičnim razmahom velikih jezikovnih modelov, niso bile ustvarjene z umetno inteligenco in so plod človekove kreativnosti.
Uničujejo redke knjige
Da gre za precej razširjen trend, kaže izkušnja enega od manjših prodajalcev knjig. Aprila je število njegovih prodanih knjig nenadoma naraslo z največ približno 20 na teden na več sto. Prepričan je, da so med kupci tudi podjetja, ki razvijajo umetno inteligenco, poroča Futurism.
Pri tem ga je presenetil predvsem izbor knjig. Njegova zaloga vsebuje veliko redkih in razprodanih naslovov. »Glede vsega skupaj imam mešane občutke,« je povedal za 404 Media. Prodaja mu sicer prinaša denar in pomaga prazniti zalogo, ki bi jo sicer težko prodal. Hkrati pa mu ni všeč, kaj se s knjigami zgodi, predvsem pa ga moti uničevanje redkih izdaj.
Podobne skrbi imajo tudi prodajalci redkih knjig na Nizozemskem, ki so v zadnjem času zaznali porast števila naročil. Sumijo, da za njimi stojijo podjetja, ki razvijajo umetno inteligenco, vendar tega ne morejo zanesljivo potrditi.
Ker posredniki omogočajo velike nakupe brez razkritja končnega kupca, je pogosto mogoče le ugibati, kdo knjige v resnici kupuje in kaj se z njimi zgodi po nakupu.