Pred dvema desetletjema se je preselila v Berlin, kjer je delala. Za humanitarno delovanje in posredništvo med vojno v Bosni in Hercegovini jo je nemški predsednik nagradil z zlatim križcem, avtorice evropskega projekta Ženske z vizijo pa so jo uvrstile med 100 najvplivnejših žensk v Evropi. Šele nedavno se je vrnila v Slovenijo, pred tem je vrsto let živela v Berlinu in Gradcu. Veljala je za žensko nemirnega duha, ves čas je bila na poti ter kot humanitarna delavka in novinarka obiskovala vojna območja. S sestro, fotografinjo Meto Krese, je bila še posebej dejavna v obleganem Sarajevu. Svoje izkušnje je opisala v knjigi kratkih zgodb Vse moje vojne, ki ji je sledila s fabulo nagrajena kratkoprozna zbirka Vsi moji Božiči. Knjigi sta izšli pri Mladinski knjigi. Prej so njena dela izhajala pri nemških založbah, pesniške zbirke, izdane v slovenskem jeziku, pa so izšle pri avstrijski založbi Drava. Maruša Krese je svoje prispevke objavljala v revijah in časopisih Die Zeit, Berliner Zeitung, TAZ, Lettre International, Manuskripte in drugod, napisala je tudi okoli deset radijskih iger in ustvarila vrsto dokumentarno-umetniških oddaj za nemški in avstrijski radio. Poročena je bila s pesnikom Tomažem Šalamunom, ki ji je posvetil pesniško zbirko Romanje za Marušo. V prvi izdani zbirki kratke proze Vsi moji božiči je zapisala: »Edina veja umetnosti, ki je nisem nikoli razumela, je bila poezija in zato sem se najbrž poročila s pesnikom, ampak takrat se mi še sanjalo ni, da tako postaneš javna lastnina, da se pravzaprav vsaka tvoja bolečina, tvoj smeh in tvoja skrivnost na papirju zložijo in se ti odtujijo. Le kdo je ta oseba, se sprašuješ, ko prebiraš o njej črno na belem.«100 najvplivnejših žensk v Evropi
Le kdo je ta oseba?
