Žirija, ki jo sestavljajo Kristian Koželj, Eva Ule, Matej Venier, Peter Rak in Urška Perenič, je v ožji izbor uvrstila štiri knjige: KA Kozme Ahačiča, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, Priročnik za neuspešne Esada Babačića, izdan pri založbi Primus, ter deli Esej o otoku Iztoka Geistra in Globoko v gozdu Irene Štaudohar, ki sta izšli pri založbi UMco.
Ahačič v svoji drugi esejistični knjigi KA, ki prinaša besedila iz obdobja med letoma 2020 in 2025, povezuje jezik, glasbo, duhovnost in premislek o sodobnem svetu. Naslov zbirke se navezuje na staroegipčanski pojem življenjske sile, avtorjevi eseji pa se gibljejo med osebnim izkustvom, jezikoslovjem in vprašanji, ki jih odpira življenje v vse bolj digitalizirani družbi.
Babačićev Priročnik za neuspešne je ironičen antipriročnik o uspehu in porazu. Avtor se z značilno mešanico neposrednosti, humorja in nežnosti sprašuje, zakaj se neuspeha sramujemo ter ali se prav v sprejemanju porazov ne skriva nekaj temeljno človeškega. Babačić je Rožančevo nagrado že prejel leta 2020 za zbirko Veš, mašina, svoj dolg.
Naravopisec in esejist Iztok Geister v Eseju o otoku združuje zemljepisni, ekološki in etnografski pogled. Otok obravnava tako kot naravni pojav kakor tudi kot prostor človekove domišljije, samote in občutka varnosti.
Irena Štaudohar pa se v knjigi Globoko v gozdu: O divjem in intimnem poda v prostor med naravo, spominom in človeško notranjostjo. Resnični gozd, v katerem se je pred več kot petdesetimi leti izgubil njen oče, se prepleta z metaforičnim gozdom izgube, mitov, umetnosti in osebne preobrazbe.
Rožančevo nagrado, poimenovano po pisatelju, dramatiku in esejistu Marjanu Rožancu, podeljujejo od leta 1993. Namenjena je najboljši izvirni slovenski knjigi esejev.