Frank Gehry je svetovno arhitekturo potisnil v nepravilne oblike in presenetljive materiale, za seboj pa je pustil opus, ki je vplival na podobo številnih mest ter preoblikoval razumevanje arhitekture kot živega, vedno spreminjajočega se organizma.
Rojen kot Frank Owen Goldberg leta 1929 v Torontu je v mladosti emigriral v ZDA, kjer je končal študij arhitekture na Univerzi Južne Kalifornije in se kratek čas posvečal urbanizmu na Harvardu. Svoj priimek je spremenil, ker se je bal, da bi mu medvojni antisemitizem preprečil kariero.
Hiša razburila sosede
Že zgodaj je razvil izrazit osebni slog, ki ga je opisoval z domišljijo in improvizacijo. »Tekoča arhitektura je kot jazz – improviziraš, sodeluješ, odzivaš se na druge, ti nekaj ustvariš, oni nekaj ustvarijo. Mislim, da je to način, kako poskušam razumeti mesto in to, kar se lahko v mestu zgodi,« je dejal o svojem prepoznavnem slogu. Njegovo navdušenje nad pločevino in uporabo vsakdanjih materialov se je začelo v dedovi trgovini z gradbenim materialom, kjer je v otroštvu preživljal veliko časa in gradil svoja mesta. Prav pločevino, les, celo žičnato ograjo je uporabil, ko je v sedemdesetih letih začel v Santa Monici preurejati svojo hišo. Z nenavadno obliko je razburil sosede, a hiša je postala simbol njegovega raziskovanja arhitekture kot procesa. Gehry je v tej hiši živel vse do svoje smrti.
Leta 1989 je prejel Pritzkerjevo nagrado, najvišje arhitekturno priznanje, ki ga je označilo za avtorja izvirne drznosti in oblikovne svobode. »Vedno je odprt za eksperimentiranje. Njegove stavbe so v sosednjih kolažih prostorov in materialov, kar omogoči uporabnikom, da hkrati razkrijejo gledališče in kulise,« je pisalo v obrazložitvi.
Svetleče prelomljene strukture
V 90. letih preteklega stoletja je zasnoval svoje najbolj prepoznavno delo – Guggenheimov muzej v Bilbau. Dinamična struktura iz titanovih plošč, stekla in apnenca je sprožila globalni fenomen »učinek Bilbaa«, saj se je prej zapuščeno industrijsko mesto prav zaradi te markantne stavbe spremenilo v svetovno kulturno središče. Gehry pa je ob odprtju razkril tudi temnejšo plat odziva javnosti: »Ko je bil Bilbao javno predstavljen, so proti meni organizirali shod, v časopisih pa so se pojavljala pisma bralcev z naslovom Ubijte ameriškega arhitekta.«
Med njegove najpomembnejše stvaritve sodijo še Koncertna hiša Walta Disneyja v Los Angelesu, igriva Plešoča hiša v Pragi, razgibani nebotičnik 8 Spruce Street v New Yorku, Fundacija Louisa Vuittona v Parizu, ki jo je opisal kot »oblak iz stekla – čaroben, minljiv, povsem prosojen«, ter številni projekti v Berlinu, Chicagu in drugod. »Ne mislim, da morajo biti vse stavbe ikonične, vendar nas zgodovina uči, da kultura za svoje najpomembnejše javne stavbe vedno gradi ikone,« je povedal arhitekt, ki bo v zgodovino svetovne arhitekture zapisan kot drzen inovator.
