Vsako leto avgusta se Sarajevo spremeni v regionalno in evropsko filmsko prestolnico. Drugače od drugih renomiranih filmskih festivalov v okolici, kot so Cannes, Berlin in Benetke, ki so namenjeni večinoma izbrancem z vabili, je sarajevski festival veliko bolj odprt za javnost. Filmske zvezde se bodo v naslednjih dneh po rdeči preprogi sprehajale le nekaj metrov stran od obiskovalcev, staro mestno jedro pa med festivalom zaživi kot velik družabni prostor. V sedmih festivalskih dneh bodo na več kot dvajsetih prizoriščih, med katerimi nekatera prizorišča na odprtem sprejmejo tudi več kot tisoč obiskovalcev, skupaj prikazali več kot 200 filmov.
Zanimanje domačinov za filmske projekcije je tudi letos, tako kot vsako leto, veliko. Že v ponedeljek, ko se je odprla glavna festivalska blagajna, se je pred njo nabrala dolga kolona, nekateri pa so za vstopnice čakali tudi več kot štiri ure.
Slavnostno odprtje
Festival se bo nocoj začel s projekcijo filma Očetnjava. Gre za novi film z oskarjem nagrajenega poljskega režiserja Pawla Pawlikowskega, s katerim končuje svojo trilogijo o hladni vojni. Črno-beli film spremlja pisatelja Thomasa Manna in njegovo hčer na potovanju skozi Nemčijo v času hladne vojne. Celovečerec je imel svetovno premiero na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu, Pawlikowski pa je tam osvojil nagrado za najboljšega režiserja.
Odprtje bo letos vodil in povezoval bosanski igralec in vplivnež Kerim Čutuna, ki je napovedal, da bo slovesnost letos prvič bolj neformalna, a bo kljub temu še vedno ohranila tradicijo in duha festivala.
Tekmovalni program
Selektorji festivala so si letos ogledali kar 1215 filmov, od tega 210 celovečernih igranih, 305 dokumentarnih in 700 kratkih igranih filmov ter študentskih kratkih filmov, v boj za srce Sarajeva pa se jih podaja 51. V štirih tekmovalnih programih bo imelo kar 21 filmov v Sarajevu svetovno premiero, šest mednarodno, eden evropsko, 23 pa regionalno.
Žiriji glavnega tekmovalnega programa letos predseduje angleška igralka Emily Watson, ki bo ob tem prejela častno srce Sarajeva, poleg nje bodo to prestižno in simbolno nagrado prejeli še mehiški igralec in režiser Diego Luna, iranski režiser Asghar Farhadi, bosansko-hercegovski igralec Emir Hadžihafizbegović in ameriški igralec Woody Harrelson.
V tekmovalnem programu celovečernih igranih filmov se bo za srce Sarajeva potegoval slovenski Vse, kar je narobe s tabo scenaristke in režiserke Urše Menart. V tekmovalni program igranih celovečercev so se uvrstile tudi štiri slovenske manjšinske koprodukcije: 17 makedonske režiserke Kosare Mitić, Male stvari režiserja Zvonimirja Jurića, Skejtanje ni za punce makedonske režiserke Dine Dume ter Sramota in denar kosovskega režiserja Visarja Morine. V tekmi v tej kategoriji pa so še film Dua kosovske režiserke Blerte Basholli, Everytime avstrijske režiserke Sandre Wollner, Vzporedna vloga gruzijske režiserke Ane Urušadze in Ne sodiš sem romunskega režiserja Florina Serbana.
Opazen slovenski pečat
Na sarajevskih ulicah in v dvoranah bo letos mogoče srečati tudi veliko slovenskih filmskih ustvarjalcev. V različnih programskih sklopih bo namreč na ogled kar 16 filmov in ena serija s slovensko udeležbo, kar je doslej najštevilnejša udeležba slovenskih filmskih ustvarjalcev na festivalu.
V tekmi za srce Sarajeva za celovečerni dokumentarni film sta med drugim slovenski dokumentarec Ko pridem ven režiserja Metoda Pevca ter slovenska manjšinka koprodukcija Planina Biljane Tutorov in Petra Glomazića.
V kategoriji kratkih igranih filmov se za srce Sarajeva potegujeta tudi slovenski kratki animirani film Kozmonavti Lea Černica ter slovenska manjšinska koprodukcija Nihče ni nič rekel srbske režiserke Tamare Todorović. V tekmovalnem programu študentskih kratkih filmov pa bodo prikazali tudi kratki film Sosed slovenskega študenta režije na beograjski fakulteti za dramske umetnosti Dana Grabnarja.
V programu Open Air premiere bo svetovno premiero doživel slovenski igrani celovečerec Izgubljeni sin scenarista in režiserja Darka Štanteta, v omenjenem programu pa bodo prikazali tudi film Skriti ljudje režiserja Mihe Hočevarja ter slovensko manjšinsko koprodukcijo Virus patološke dobrote hrvaškega režiserja Predraga Ličine.
V programu Teen Arena bo svetovna premiera tretjega dela priljubljene družinske komedije o Gaji in njenem svetu z naslovom Gajin svet – Sledi mi režiserja Petra Bratuše. V istem programu bo na sporedu tudi kratki film Psi brez sanj režiserja Hanisa Bagashova, ki je nastal v koprodukciji Severne Makedonije in Slovenije. Na festivalu pa se bo predstavila še serija Trezor v režiji Matevža Luzarja, v program polnočnih projekcij pa se je uvrstila slovenska manjšinska koprodukcija Razpoka v ledu scenaristke in režiserke Maje Miloš.
Zvezde v mestu
Med številnimi filmskimi ustvarjalci in igralci, ki se bodo letos sprehodili po rdeči preprogi, je najbrž najbolj prepoznaven Woody Harrelson, ki bo imel v Sarajevu tudi masterclass, vstopnice za brezplačni dogodek pa so pošle tako rekoč v trenutku.
»Woody Harrelson je eden tistih igralcev, v katere verjameš tudi v najbolj neverjetnih vlogah, hkrati pa si ga z lahkoto predstavljaš kot osebo, s katero se družiš vsak dan. Ta neverjetna lahkotnost igranja je pravzaprav ena najtežjih stvari, ki jih je mogoče doseči pred kamero, njemu pa to uspeva film za filmom. Njegov talent, karizma in drznost so navdih za številne prihodnje generacije,« je ob tem povedal direktor Sarajevskega filmskega festivala Jovan Marjanović.
Na festivalu bodo prikazali tudi film Michaela Winterbottoma iz leta 1997 z naslovom Dobrodošli v Sarajevu, ki so ga takrat premierno prikazali na filmskem festivalu v Cannesu in na 3. Sarajevskem filmskem festivalu. Harrelson pa ima v tem filmu eno od glavnih vlog.
![Malta,Silema, 07.12.19889 island photos Malta photo: view of Fort Manoel [automated translation] [XPAEXPORTID002010]](/media/2026/08/06/853836/Wide-fort_mano-400.webp?1786535976)