Povsem ravninske etape, kakršna je bila ponedeljkova od Valenciennesa do Dunkerqua, se mnogim ljubiteljem kolesarstva na prvi pogled zdijo nezanimive. Tretja etapa letošnje 112. dirke po Franciji je živ dokaz, da ni tako. Že res, da do bojev med kapetani, ki se borijo za končno zmago, ni prišlo, a tudi sprinterji so pomemben del dirke in njihov boj za zeleno majico je neizprosen.
Belgijsko moštvo Alpecin-Deceuninck je sanjsko vstopilo v letošnjo dirko, saj sta Jasper Philipsen in Mathieu van der Poel zmagala na uvodnih dveh etapah. »Za nami je že izjemen Tour. Vse, kar bo sledilo, bo le še bonus,« je po zmagi v nedeljo dejal prvi zvezdnik moštva Mathieu van der Poel. A namesto da bi v moštvu še naprej le uživali, so že tretji dan dirkanja doživeli hladno prho in stvari so se v trenutku obrnile na glavo.
Počasen tempo
Kolesarji so dan spet začeli v dežni opravi, a se je dež na srečo hitro umiril in ceste so postale suhe. Boljše razmere so očitno ustrezale prav vsem kolesarjem, saj se, na presenečenje vseh, na začetku dirke ni izoblikoval beg. Z njim je poskušal le Matej Mohorič, ki je napad sprožil brez večjih težav, a ker se mu je priključil zgolj Jonas Rickaert, sta kolesarja kmalu obupala. To je pomenilo, da so kolesarji prvih 140 kilometrov etape prevozili v zmernem, če ne celo počasnem tempu in združeni v glavnino.
To je glavnim kandidatom v boju za zeleno majico ponujalo tudi obilico točk na letečem sprintu, kjer se je odvil pravi boj. Napako je storil Bryan Coquard, ki pa se je spektakularno rešil, a pri tem zadel nesrečnega Philipsena, ki je poletel s kolesa in tako predčasno zaključil letošnji Tour, čeprav je bil oblečen v zeleno opravo vodilnega kolesarja v seštevku točk. »Velik udarec za našo ekipo, a poskušali bomo nadaljevati v slogu, kot smo začeli,« je težko situacijo za moštvo opisal pomočnik Silvan Dillier.
Brez panike na vetru, a kaos v sprintu
Padec enega od velikih zvezdnikov dirke je odločujoče vplival na dogajanje do konca etape. Čeprav je bilo znova veliko bočnega vetra, ki je glavnino razbil v prvi etapi, v kateri sta čas izgubila Remco Evenepoel in Primož Roglič, tokrat nobena ekipa ni poskušala presenetiti. Tempo je še naprej ostajal zmeren, nervozna etapa pa se je končala s sprintom glavnine. Še pred tem je ekipa UAE Emirates-XRG izvedla premeteno taktično potezo, saj je Tim Wellens načrtovano prvi prečkal edini kratek vzpon na etapi, pobral eno točko v seštevku za pikčasto majico in prevzel skupno vodstvo. S tem je Belgijec pomagal svojemu kapetanu Tadeju Pogačarju, ki je v tretji etapi nastopal v prestižni majici, po koncu pa mu ni bilo več treba izgubljati časa z dodatnimi podelitvami.
Tudi v sprintu je vladal popoln kaos, saj je prišlo do treh hujših padcev. Trdoto asfalta je občutil tudi Remco Evenepoel, a je brez večjih težav nadaljeval dirko, Tadej Pogačar in Primož Roglič pa nista imela težav. Slednji je bil sicer spet zelo blizu neljube situacije, a sta jo slabše odnesla dva njegova sotekmovalca. O zmagovalcu je odločal fotofiniš, ki je pripadel evropskemu prvaku Timu Merlierju, ki je bil boljši od Jonathana Milana. »Izjemno zahtevna bitka za zmago. V zaključku je bilo težko obdržati dobro pozicijo, saj je vladal kaos. Tudi sam sem se moral prebiti iz ozadja. Ves čas sem bil na vetru, a sem zelo vesel, da mi je uspelo doseči svojo drugo zmago na Touru,« je po velikem uspehu povedal Tim Merlier, ki je svojo prvo zmago na dirki vseh dirk slavil pred štirimi leti. »Bilo je, kot bi vozil v peklu. Vsakič ko sem slišal padec, mi je srce poskočilo na 300 udarcev na minuto. Vesel sem, da sem končal cel,« je stanje v zaključku slikovito opisal Biniam Girmay, ki je bil zmagovalec boja za zeleno majico na lanskem Touru.
Vodstvo v skupnem seštevku je zadržal Mathieu van der Poel, ki je zaključil s časom zmagovalca, drugi je Tadej Pogačar. Oba vodilna kolesarja veljata za glavna favorita tudi za torkovo četrto hribovito etapo.
