Moštvo se v zadnjih lahko pohvali z zmagami na spomenikih (Colbrelli in Mohorič), etapnimi zmagami na grand tourih in majico za najboljšega sprintreja (Milan) ter mladega kolesarja (Tiberi) na Giru. Kot pravi Milan Eržen je z delom ekipe zelo zadovoljen, saj upravičuje svoja sredstva, čeprav priznava, da so najbogatejše ekipe v zadnjih letih naredile preskok in manjšim moštvom, kot je tudi njegovo, velikokrat ostaja boj za drugo mesto.
Vsak ljubitelj kolesarstva ve, da ste šef moštva, veliko pa jih ne ve, kaj to pravzaprav pomeni. Nam lahko opišete vaše delo?
Zadolžen sem za vodenje celotnega procesa organizacije. To pomeni da sem odgovoren za finančno, tehnično in operativno vodenje in skavtiranje, ki pa ga ne upravljam sam. V devetih letih smo zgradili izvrsten ustroj ljudi. Držim se načela, ki sem se ga naučil, da dober menedžer okoli sebe postavi ljudi, ki so bolj pametni od njega, menedžer pa le vodi sistem. Vedno iščem pametnejše ljudi od sebe, da prevzamejo sektorje znotraj ekipe in se lahko zanesem na njih. Najbolj pomembna naša stvar je, da smo bili ena prvih ekip svetovne serije, ki je ustanovila svojo razvojno ekipo v mladinski kategoriji. V roku enega ali dveh let bodo prišli ti fantje v našo ekipo svetovne serije. Torej dejansko iz naše razvojne ekipe Cannibal, ki deluje v Belgiji. Izvajamo pa tudi skavting mladih ljudi v Sloveniji, ki želijo delati v kolesarstvu, saj sem mnenja, da je pri nas zelo veliko potenciala. Tukaj govorimo predvsem o mehanikih, fizioterapevtih, maserjih...
Koliko ljudi pa vodite?
Z vsemi razvojnimi ekipami je zaposlenih okoli 170 ljudi, kar je že pravo podjetje.
Ravno poteka dirka po Italiji, intervju pa upravljava v Ljubljani in ne pred ekipnim avtobusom na dirki. Kako to?
Nisem odgovoren za ekipo na Giru, tam so ljudje, ki jim zaupam. Jaz sem v prvi vrsti odgovoren za finance. Če sem prisoten na dirki, izgubljam dneve. Predvsem pa v kolesarstvu še vedno veliko pazimo na zdravje kolesarjev in tudi koronavirus med drugimi. Zato ni nikoli dobro, da nekdo ves čas hodi ven in noter v ekipo. Če se le da, se držim na strani. Seveda bom prisoten v Gorici in naslednji dan v Asiagu ter v zadnjem tednu na najtežjih etapah in v Rimu.
Cilj ekipe je uvrstitev skupni zmagovalni oder z Antoniem Tiberijem. Je to tudi po vašem mnenju realen cilj?
Zagotovo je to realen cilj, a v kolesarstvu se vse hitro lahko obrne. Antonio je dovolj talentiran, da izpolni naše želje. Je pa vprašanje, ali bo zdržal pritisk celotne Italije, ki čaka na naslednika Vincenza Nibalija. Zadnjega Italijana s stopničkami na Giru. Naredili smo vse, da je on vrhunsko pripravljen, vse ostalo je pa na njem.
Lani ste omenili, da na dirkah, kjer je prisoten Tadej Pogačar, ostane borba le za drugo mesto. Ste zato sedaj več investirali v Giro, kot boste kasneje za Tour, kjer bo prvi kolesar sveta znova zraven?
Zaradi tega naša priprava ni bila nič drugačna. Antonio Tiberi sam in tudi organizator je želel, da je on na startu. To je bila naša odločitev, na dirki po Franciji pa bosta glavna aduta Santigao Buitrago in Lenny Martinez. Ne gledamo na startno listo in kje se pojavlja Pogačar ter kje ne. Ko je on na startu, je res suveren, a če stori napako, jo je treba izkoristiti v svoj prid.
Vas nekoliko manjša moštva, ki ste v preteklosti še lahko pripravljali presenečenja, moti takšna dominanca enega kolesarja in predvsem ekipe UAE Emirates?
Ko je Tadej na dirki, je zanimanje zanjo veliko večje. Takrat je pomembno, da smo blizu njega, saj smo veliko bolj vidni, kar je pomembno za naše sponzorje. Tako da nas na koncu ne moti, če on zmaga, saj imamo tudi mi korist od tega. Predvsem pa mi je jasno, kako je prišlo do te dominance. Z investicijo, ki so jo vložili, je to logična posledica. Pred leti sem poslušal intervju s predsednikom Reala Madrida, zakaj ima tako dobre igralce na klopi. Dejal je, da je bolje, da so pri Realu na klopi, kot da igrajo proti njim. Za moje pojme je menedžment ekipe UAE naredil izjemno taktiko, ko je pokupil vse najboljše kolesarje, ki sedaj dirkajo zanje. Jaz bi storil enako, če bi imel to možnost. Ostale ekipe se moramo prilagajati, predvsem pa gre zato, da upravičimo naša sredstva. Nam to uspeva vsako leto. Trenutno smo deveta ekipa svetovne serije, a glede na naš vložek, smo zagotovo najboljši po investiciji. Z našim proračunom ne moremo kupovati, ampak želimo graditi. Tako tudi nimamo nikoli zamer, ko drugi kolesarji dobijo boljšo ponudbo in odidejo. Ravno nasprotno, z Jonathanom Milanom, ki smo ga mi vzgojili in je dobil bogato ponudbo Lidl-Treka, se še danes vedno objameva, ko se vidiva.
Najbogatejše ekipe ustvarjajo nov trend z dolgoročnimi pogodbami kolesarjev. Kakšen je vaš pogled na to?
Zaenkrat govorimo o treh kolesarjih (Tadej Pogačar, Wout van Aert in Mads Pedersen, op. p.). Predvsem pa so te pogodbe dvorezen meč. Lahko se zgodi padec kolesarja, kot je bilo v primeru Chrisa Frooma, ki je imel dolgoletno pogodbo z ekipo Israela in od njega niso imeli praktično nič v petih letih. Ponovno je vse povezano s financami. Če imaš zagotovljen proračun za naslednjih pet let, si to lahko privoščiš in ima kolesar na tak način neko varnost. Lahko pa to vpliva na etiko športnika, saj je vprašanje, če športnik po dolgoročni pogodbi še ostane enako motiviran in delaven. Mi imamo svoje metode.
Ko smo ravno pri pogodbah. S slovenskega vidika je obraz moštva Matej Mohorič, ki se mu sodelovanje izteka. Bo ostal pri vas, čeprav ima za seboj dve slabši sezoni?
Glede Mateja ni vprašanja. On je naši ekip dal toliko, da je zanj pogodba vedno pripravljena in to takšna, ki mu pripada. Predvsem pa si želimo tudi to, da bi ostal pri nas tudi po koncu kariere, morda lahko prav on postane moj naslednik.
Lani se je veliko govorilo o ustanovitvi nove kolesarske serije One cycling, letos pa se o tem ne govori več. Vi ste bili velik zagovornik prenove športa. Kaj se dogaja?
Ideja je še vedno zelo živa in serija se bo zagotovo začela prihodnje leto. Enostavno se opaža trend, da kolesarstvo postaja malce dolgočasno. Sam imam zelo rad Tadeja, ki je dominanten in superioren, v resnici pa se pojavlja vprašanje, kdo si vedno zadnjo uro in pol želi gledati samo njega, ko se vozi sam. Kolesarstvo mora najti sistem, morda po vzoru formule ena, ko na ekranih ni vedno le voznik, ki vodi, ampak so zanimivi boji tudi za druga mesta. Najbolj pomembno pri novi seriji pa je to, da bodo ekipe imele nekaj od tega. Trenutni sistem je nevzdržen, saj trenutno 98 odstotkov proračuna ekipe prejemajo iz sponzorskega denarja. Organizatorji poberejo denar za televizijske pravice in nam računajo drage nastanitve, da tam lahko nastopamo. To je nevzdržno. Sicer pa v tekmovalnem smislu ne bo prišlo do bistvenih sprememb, želja je le, da bodo na startu vsi najboljši kolesarji in bo tako bolj zanimivo.
Po številkah sodeč, ima vaše moštvo v zadnjih dveh letih manjši upad uspehov. Je to povezano tudi z neljubimi dogodki v Franciji, ko so vašo ekipo večkrat preiskali organi pregona in jo povezovali z dopingom?
To nima prav nobenega vpliva, mi smo imeli zares odlično sezono 2023, potem pa smo se odločili pomladiti ekipo in ti mladi fantje sedaj začenjajo dosegati rezultate. Kar zadeva preiskav, je zelo zanimivo, da so vsi mediji objavili novice, da so pri meni doma našli sporne tablete, nihče pa ni objavil poročila, da je šlo le za prehranske dodatke in te niso bile sporne. Mi smo ves čas imeli čisto vest, vemo, da nič ne delamo narobe. To se tudi vidi po tem, ker nismo kaznovani. Če bi bila najdena kakšna kršitev, bi UCI poskrbela, da bi nemudoma ostali brez licence.
Letos ima z moštvom pogodbo tudi vaš sin Žak. Kako poteka vajin odnos? Ste šef ali oče?
Zase pravim, da sem že dolgo nazaj potegnil odlično potezo in rešil ta odnos. Nikoli se nisem vtikal v njegov kolesarski razvoj, sem ga le spremljal, a Žak ima od prvega leta, ko je bil mladinec, svojega trenerja. Seveda pomagam, če kaj rabi in vpraša. Tako sodelujeva tudi v ekipi.
Je vaš sin zaradi vas kaj bolj pod rezultatskim pritiskom?
Ključno tukaj je, da povemo, da on ni dobil pogodbe, ker je moj sin. On je v svoji generaciji med najboljšimi desetimi kolesarji na svetu, je svetovni prvak na velodromu. Imel je ponudbe drugih ekip, a če bi se za kakšno odločil, bi za nas izgledalo čudno. Naša politika je, da vlagamo v mlade talentirane kolesarje, kar on zagotovo je in edino logično je, da vozi za nas. Je pa z 19. leti trenutno eden najmlajših v pelotonu in zagotovo potrebuje še nekaj časa za razvoj, saj je preskok v svetovno serijo zares velik. Tudi Tadej Pogačar se je priključil šele z 21. leti. Ob podpisu pogodbe sem mu dal le en nasvet. Do tega mesta je prišel s svojim talentom, sedaj pa je na mestu, kjer so vsi talentiratni in od tukaj dalje pa vodijo naprej le še delo, odrekanje in garanje.
