»Od danes bo vse lažje in je zmaga desne sredine mogoča,« je ob referendumski zavrnitvi zakona o dodatkih k pokojninam dejal prvak NSi Matej Tonin. Po razglasitvi rezultatov zakonodajnega referenduma, ki so ga politično načrtovali in izpeljali v SDS Janeza Janše. Le nekaj dni pozneje predsednik krščanskih demokratov ponovno zatrjuje, da njegova stranka ne bo prelomila obljube volilcem in vztraja, da NSi ne bo v vladi, ki bi jo vodil prvak SDS Janez Janša.
Bivši premier mu je na omrežju X na to odgovoril tako, da je člane NSi povabil k včlanitvi v SDS. »Pridružite se stotinam, ki so to že naredili zadnje leto,« je zapisal. In pripel pristopno izjavo.
S takimi prijatelji sovražnikov sploh ne potrebuješ: pic.twitter.com/gjbRUJcnHX
— Janez Pogorelec (@JanezPogorelec) May 15, 2025
»Tonin pravi, da stranke NSi v naslednji Vladi Republike Slovenije ne bo. In naslednji … In naslednji. Po anketah in razpoloženju v stranki sodeč volivci to usmeritev močno podpirajo,« je Toninovim še navrgel Janša. Na njegovo pisanje se je odzval vidni član NSi Janez Pogorelec. »S takimi prijatelji sovražnikov sploh ne potrebuješ,« je dejal. In parafraziral prvaka SDS: »Spoštovani člani in članice @strankaSDS, ki ste imeli doslej še nekaj iluzij, da Janša lahko vodi še eno vlado. Nič ne bo! Vabljeni v našo prijetno in veliko perspektivnejšo družino. Pridružite se tisočem, ki si želijo normalne Slovenije.« Janšo je Pogorelec sicer označil za »predanega rešitelja«, ki da stranke na desnici rešuje 36 let, ki jih nikoli ne reši in ki se ga ne morejo rešiti.
Zgoraj opisanih trenj med SDS in NSi v zadnjem mandatu sicer ni manjkalo. Po zadnjih volitvah se je NSi javno distancirala od Janše, kar so oblikovali v stališče, da ga kot mandatarja ne bi podprli. Bi pa vseeno sodelovali v vladi, kjer bo zraven SDS. Takšno odločitev je sprejel izvršilni odbor stranke po zmagi koalicije in Janševem porazu na treh referendumih novembra leta 2022. Od takrat krščanski demokrati tudi vse glasneje kličejo k prenovi slovenske desnice. NSi bi se pred prihajajočimi volitvami v državni zbor povezovali s SLS, Fokusom Marka Lotriča, pa tudi Demokrati Anžeta Logarja. Slednji sicer za to javno ne kažejo interesa. Logar je recimo aprila za tednik Reporter zanikal pogovore o skupni listi strank.
Člani SLS in NSi so možnosti sodelovanja resneje preverjali na začetku leta. Na mizi je neuradno morebiten skupni nastop na volitvah kot tudi širša predvolilna koalicija. Za skupno kandidatno listo bi seveda morali v vseh strankah stisniti zobe, a v luči potencialnega drobljenja glasov to ostaja možnost. V taboru krščanskih demokratov je zrastla tudi ideja, da bi ob predpogoju volilnega uspeha in po predhodnem dogovoru takšna desnosredinska ekipa ponudila svojega predsednika vlade. Vsak, ki si je v zadnjih mesecih pogledal kakšno meritev javnega mnenja, se lahko takšnim optimističnim idejam le nasmehne. Po podatkih aprilske javnomnenjske ankete Vox populi, ki smo jo objavili v Dnevniku, je namreč na anketno vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile v nedeljo volitve v državni zbor, SDS obkrožilo 24,3 odstotka vprašanih, NSi pa 5,3 odstotka. Po volitvah pa je v navadi, da ima o tem, kdo bo mandatar, več besede tisti z več glasovi.
