Za eno do tedaj največjih presenečenj je leta 1840 poskrbela britanska kraljica Viktorija, ko je prišla na poroko v beli obleki. Do tedaj je bilo nekaj takega nezaslišano, od takrat pa se neveste po vsem svetu množično oblačijo v bele poročne obleke. Čas kraljevih porok je bil običajno tudi čas, ko so bili sicer kritični mediji do vladarjev bolj milostni in so se izogibali pikrim pripombam in komentarjem. Podobno je bilo tudi junija 1922, ko se je v zakonski stan z romunsko princeso Marijo, hčerjo romunskega kralja Ferdinanda, pri svojih že 35 letih podal kralj Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Aleksander Karađorđević. Resnici na ljubo je bil tedaj kar lep del medijev kraljevi poroki tudi nenaklonjen. Bolje obveščena srbska javnost je bila sicer že veliko let pred to razvpito poroko, na katero so prišle delegacije s praktično vsega sveta, zaskrbljena zaradi vprašanja potomstva. Ker je namreč Aleksander kot otrok prebolel precej resno vnetje testisov, se je postavljala pod vprašaj njegova sposobnost zaploditi naslednike. Zaradi tega so mu velikodušno dovolili predzakonske stike z ženskami in si oddahnili, ko je z njim zanosila in rodila hčer Jeleno Parižanka Charlotte Cotillard. Pred Marijo, ki se je zanj odločila, ko so ji pokazali njegovo sliko, je dvoril tudi ruski kneginji Tatjani. Nevesta in njena starša so na poroko v Beograd po Donavi pripluli z Aleksandrovo rečno jahto. Na poročno potovanje sta se odpravila – na Bled. V zakonu so se jima rodili trije sinovi: Peter, Filip in Andrej.
Izmena notranje politike.
Priprave za poročne svečanosti odvračajo pozornost od dejanskega političnega stanja naše države. Toda čim manjša je pozornost, tem večja je naglica, s katero se pripravljajo novi, in za notranji razvoj, pomembni dogodki.
Le poglejmo najvažnejše politične izpremembe, katere smo doživeli, odkar se je pred enim letom izglasovala Vidovdanska ustava. Že ob njenem rojstvu je bilo za vsakega realnega politika jasno, da bo rodila v državi največjo zmedo in nevarnost in da bo predstavljala pravzaprav začetek velikega nacijonalnega razdvajanja. To vsled tega, ker so že tedaj stranke, v prvi vrsti radikalna in demokratska stranka, tvorile koalicijo, ki je bila vse prej, kakor prisrčna. (…)
Priprave za svečano poroko odvračajo, kakor rečeno, pozornost od našega notranjega položaja. In vendar, kako se je ravno v teh zadnjih dveh mesecih zradikaliziral! (…)
Jugoslavija, 4. junija 1922
Klic obupancev
Jugoslavija se pripravlja na praznik kraljeve poroke. Vsi višji stanovi tekmujejo med seboj, kako bi sijajnejše proslavili ta praznik. Razsipavajo se milijoni. Draginja pa je vedno večja. Kilogram krompirja stane zdaj pri nas 7 K, kilogram zelja 16 K, kilogram koruzne moke 19 K, kilogram masti 120 K in kilogram drv 120 K. Cene oblačilnega blaga se nam zde že boljševiške. Pred enim letom je stal kilogram krompirja 1 K. (…)
Slovenec, 7. junija 1922
Ljubljana pred kraljevo poroko.
Ljubljana se je odela v praznično obleko. Iskreno proslavlja zgodovinski trenutek poroke svojega prvega slovanskega kralja. Iz vseh hiš plapolajo zastave in marsikatera izložba je okrašena z narodnimi zastavicami in z slikami kraljevega para. Vendar pa bi bilo želeti več enotnosti v tem oziru, neke skupnosti okrasitve. Tukaj merodajni faktorji niso bili popolnoma na mestu. Vkljub temu je slika lepa in kaže odkritosrčno lojalnost ljubljanskega prebivalstva napram svojemu kralju. Ljubljana ve, da za grehe vlade ni kriv kralj Aleksander. In to kaže, da je politično zrela.
Jugoslavija, 8. junija 1922
Nova moda.
Članicam deputacij, ki so šle pozdravljat kraljico ob njenem prihodu v našo državo, je bila predpisana dolgost kril. Krilo ni smelo biti višje kakor 20 cm od tal.
Slovenec, 8. junija 1922
Kraljeva svatba.
Beograd, 8. junija. (Izv.) Malo je oseb, ki so ostale danes doma; vse je zapustilo domove in šlo na ulico, da vidi kraljevo svatbo. Vojska in narod sta bila pripravljena storiti vse mogoče, da se vzdrži red. Tako se ves dan ni opazil niti en nesimpatični dogodljaj med občinstvom in redarji. Red se je takorekoč sam od sebe vzdržal in redarji so bili popolnoma odveč. Ne samo tribune, ki so bile za to svečanost posebej zgrajene, ampak tudi pločniki ob cestah, ulicah in trgih, so bili podobni tribunam. Spredaj so sedeli stari ljudje na stolicah, za njimi so stali mladeniči in dekleta, za njimi zopet na stolicah ljudje. Okna so mrgolela gledalcev. Pestra barva oblek skupaj z morjem zastav je imela značaj velike ljudske veselice. (…)
Slovenec, 9. junija 1922
Pogostitev ubožcev.
V proslavo kraljeve poroke je včeraj mestna občina pogostila 330 mestnih ubožcev in sicer opoldne 150 v mestnih ubožnicah stanujočih ubožcev, ob pol 6. zvečer 85 in ob pol 7. zvečer 85 ostalih. Dobili so juho, govedino s prikuho, teletino s prikuho, rozinovo potico in po četrt litra štajerskega vina.
Slovenec, 9. junija 1922
Kralj Aleksander in kraljica Marija v Sloveniji
Ljubljana, 9. junija. (Izv.) Danes ob 1. popoldne se je pripeljal na južni kolodvor v Ljubljani dvorni vlak s kraljem Aleksandrom in kraljico Marijo, ki sta snoči odpotovala iz Belgrada na Bled, kjer ostaneta nekaj tednov. Na peronu južnega kolodvora ju je pričakovala ogromna množica občinstva, ki je priredilo kraljevi dvojici navdušene ovacije. Kralj in kraljica sta se prikazala pri oknu svojega vagona in se radostno zahvaljevala za ovacije. Občinstvu je bilo zabranjeno stopiti s perona in iti bližje k vlaku, pa so nekatere matere poslale kljub temu svoje otroke k dvornemu vlaku, kjer so male deklice izročale kraljici cvetje. Kraljica je vesela sprejemala cvetlice in se zahvaljevala za neprestane ovacije. Kralj je stal poleg kraljice smehljajoč in odzdravljajoč občinstvu. Množica je pela medtem tudi državno himno, »Lepo našo domovino« in »Naprej«, končno pa so ženske same zapele še »Po jezeru«. Ko se je vlak začel pomikati dalje, sta kralj in kraljica ves čas veselo odzdravljala množici, ki je burno vzklikala mlademu kraljevemu paru.
Slovenec, 10. junija 1922
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
