Vsi elementi za promocijo so bili kaj kmalu nared, za kraj promocije pa so izbrali Planico. Tako je cockta februarja 1953 prispela pod Ponce –​ urejena, kot se šika. Družinski znanec, študent arhitekture Sergej Pavlin, je ustvaril logotip, stekleničko, zložljivo kartonsko embalažo, rdeče kombinezone za hostese in poslikavo za potujoče bifeje. Navdušenje nad hladno osvežitvijo je bilo (čeravno sredi zime) velikansko – vse so prodali, beremo na Zelinkovi spominski spletni strani. »Pritožil se mi je edino predsednik Smučarske zveze, ki je dejal: Naredil si več reklame za cockto kot jaz za skoke.« Tudi s pomočjo legendarnih plakatov Uroša Vagaje, s katerih je koketa v rumeni majici zapeljivo srkala mehurčasto čudo. Brez težav si jo predstavljam ob kakšnem ameriškem produktu – pa naj bo to nedrček, kozmetika, kino pod zvezdami ali obrat hitre prehrane.

Ameriško potrošništvo pada z neba

Članek je dostopen samo za naročnike
Članek je dostopen samo za naročnike
Priporočamo