V vsem tem času je ugotovila, da so predsedniki – vsaj glede kulinaričnih zadev – povsem navadni ljudje. Ko so prišli iz pisarne in s tiskovnih konferenc, so hoteli po dolgem dnevu preživeti nekaj časa z družino in pojesti kaj dobrega.
Že na Filipinih se je odločila s šolanjem vstopiti v kulinarične vode. Po preselitvi v ZDA je delala v več hotelih, dokler je v kuhinjo Bele hiše niso povabili leta 1995 kot pomočnico glavnega kuharja. Po desetih letih je napredovala v glavno kuharico, prevzela pa je tudi vlogo izvršne kuharice, ki skrbi za državne bankete. To so ji zaupali, potem ko je z odliko pripravila večjo večerjo v čast indijskemu premierju Narendri Modiju. Vsega skupaj je pripravila kar 54 državnih banketov, da je šlo vedno vse kot po maslu, pa ji je pomagalo veliko molitev, priznava.
Kot kuharica z najdaljšim stažem v zgodovini Bele hiše je imela tudi vpogled v prehranjevalne navade predsedniških družin. Bidnovi so predvsem zaradi predsednikove soproge želeli veliko jedi iz italijanske kuhinje, Clintonovi so hoteli zdrave obroke, Bushevi so oboževali teksaško-mehiško hrano, Obamovi pa so z malim vrtom Michelle Obama kuhinji Bele hiše priskrbeli tudi nekaj doma vzgojene zelenjave.
Tudi Melania Trump naj bi imela rada italijanske jedi, o prehranjevalnih preferencah ameriškega predsednika Trumpa pa je zdaj že upokojena glavna kuharica Bele hiše molčala.
