V Gazi je humanitarna situacija zaradi izraelske blokade od začetka marca vse hujša. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je 70.000 otrok iz Gaze nevarno podhranjenih. V zadnjih dneh je Izrael sicer dovolil vstop več desetim tovornjakov z moko in drugimi osnovnimi živili ter zdravili, a to je premalo za več kot dva milijona prebivalcev enklave, tako da nekateri že umirajo od lakote.
Izrael obtožuje Hamas, da si prisvaja vso humanitarno pomoč, kar Združeni narodi in nevladne organizacije zanikajo. Na vsak način namerava izraelska vojska zaupati distribucijo hrane novonastalemu Humanitarnemu skladu Gaze, ki ga podpirata ZDA in Izrael. Mnogi se bojijo, da bo na tak način izraelska vojska odločala o tem, kdo bo jedel in kdo ne.
Medtem izraelska vojska nadaljuje operacije za zavzetje celotne Gaze in po trditvah Hamasa nadzoruje že 77 odstotkov vse te izjemno gosto naseljene enklave, ki je trikrat manjša od Prekmurja. Samo v soboto, ko je izraelska vojska po besedah svojih predstavnikov izvedla »več kot sto napadov na teroriste«, je umrlo 79 Palestincev.
Grozljiva tragedija
Še vedno odmeva petkova grozljiva tragedija: pediatrinja Alaa Al Nadžar je v mestu Han Junis v bolnišnici, ko je ravno prevzela izmeno na oddelku za ranjene otroke, zagledala med ubitimi, ki so jih pripeljali, trupelca svojih otrok. Sedem so jih potegnili iz ruševin, dva sta ostala zakopana. Od njenih desetih otrok, starih od sedem mesecev do 12 let, je preživel le 10-letni sin, pa tudi njen mož, ki je prav tako zdravnik. Oba sta huje ranjena. Izraelska vojska je izjavila, da bo izvedla preiskavo glede bombardiranja družinske hiše teh dveh zdravnikov, ki nikoli nista bila politično aktivna.
EU vse bolj proti Izraelu
Gre za najbolj krvavo in najdaljšo vojno, ki jo je Izrael vodil kadar koli po svojem nastanku leta 1947. Tudi zahodnoevropske države vse bolj kritizirajo judovsko državo. EU bo ta teden preučila, ali naj še naprej velja njen sporazum o sodelovanju z Izraelom. Španski zunanji minister Jose Manuel Albares, ki te dni v Madridu gosti mednarodno konferenco o Gazi in Palestincih, zahteva sankcije proti Izraelu, da bi se končala sedanja vojna v Gazi in blokada humanitarne pomoči. »Situacija je zares nevzdržna. Ni mogoče razumeti, kaj je cilj te vojne. Zaradi 53.000 mrtvih Palestincev bi morala mednarodna skupnost nekaj narediti. Humanitarna pomoč, ki začenja prihajati, je povsem nezadostna,« je za pariški dnevnik Le Monde dejal Albares.
Tudi v samem Izraelu vse več ljudi nasprotuje pobijanju nedolžnih palestinskih otrok in drugih civilistov. V soboto je v Tel Avivu proti vojni protestiralo več sto ljudi. Zahtevali so, da se s premirjem doseže osvoboditev preostalih živih talcev, ki so še v rokah Hamasa. Menda jih je okoli dvajset.
Največja nevarnost za premierja Benjamina Netanjahuja ob tem njegovem apokaliptičnem pustošenju Gaze in pobijanju Palestincev je, da bi ga pustil na cedilu Trump, čeprav sta si kot zagrizena nacionalista ideološko blizu. Ameriški predsednik ne mara te vojne, saj ovira njegove posle z bogatimi zalivskimi državami. Hud udarec za Netanjahuja je, da se Trump pogaja z Iranom in da je pred tremi tedni, ne da bi se posvetoval z njim, sklenil premirje s šiitskimi hutijevci v Jemnu. Hutijevci namreč še naprej s svojimi izstrelki napadajo Izrael. V nedeljo zjutraj so, kot so sami izjavili, iz Jemna poslali »hipersonični balistični izstrelek« proti mednarodnemu letališču Ben Gurion. Izrael trdi, da je izstrelek prestregel in da ni bilo žrtev. V četrtek pa so Izraelci prestregli dva hutijevska izstrelka.
