Kdo so verniki, ki ruskega patriarha in predsednika oskrbujejo s podporo in idejami? Gre za nekaj sto laikov in klerikov, ki so povezani v inštitute, klube (Izborski klub), društva (Rusko geografsko društvo) in združenja, kot je Svetovni ruski narodni zbor. Večinoma so to priletni moški. »Ženščine« se pojavljajo bolj v ozadju, tam, kjer se za velike mislece tradicionalnih vrednot pripravlja kavo in čaj. Mnogi so pisci številnih obsežnih knjig. V njih razmišljajo o civilizacijah in rišejo nove zemljevide. Na njih največja država sveta, ki jo štejejo za najbolj krščansko, iz nekega »svetega« razloga odgrizne kos telesa bližnje države.
Ob tem, ko marsikomu iz te druščine manjka vsaka primerna izobrazba, jih večino zaznamuje tudi pomanjkanje akademske objektivnosti, distance in skrupul. Te lastnosti prepuščajo resnični ruski intelektualni eliti, ki je v skladu s stoletno tradicijo potisnjena v molk ali emigracijo. Videti je tudi, da si ne belijo glave s posledicami svojih fantazij. Človek se vpraša, koliko teh pobožnežev je kdaj polagalo zidake, ploščice, strešnike, električno in vodovodno napeljavo – ko tako zlahka snujejo načrte, ki nekje na robu »ruskega sveta« vse to rušijo.
Iz teh vrst je med drugim izrasla Ruska doktrina (2007), osemstopetdesetstranska izpoved verskega nacionalizma, v kateri avtorji odkrito zagovarjajo imperializem. Nekateri iz kroga »belih« imperialistov v »ločenih mnenjih« priganjajo k obnovi monarhije. Nekaj jih za monarha predlaga kar samega Putina. Tako medijski oligarh Konstantin Malofejev v knjižuri Imperij: Tretji Rim (2022) terja, da Moskva s carjem Putinom postane novi Carigrad oziroma tretji Rim. Moskovski patriarh Kiril naj postane ekumenski patriarh in Moskva s tem središče pravoslavja – če ne krščanstva v celoti. Spomniti velja, da je skušal ekumenski patriarhat v Moskvo preseliti že Stalin leta 1945.
Siva eminenca Ščipkov
V tem zapisu želim opozoriti na vlogo Aleksandra V. Ščipkova (1957). Politolog in sociolog, ki se je specializiral za preučevanje religij, je podpredsednik Svetovnega ruskega narodnega zbora in Kirilova desna roka. Je tudi rektor Ruske pravoslavne univerze. Čeprav je manj znan od razvpitega Aleksandra Dugina, je pomembnejši. Po nekaterih virih je pisec osnutkov Putinovih govorov.
