Še nekaj primerov dokazuje zgodovinsko podrejenost žensk v športu: na prve nastope na maratonu (najbolj tipičnem olimpijskem športu) so recimo čakale do olimpijade leta 1984. Poglejmo k drugim športom, leta 1991 je bilo prvo žensko svetovno nogometno prvenstvo, moški so prvič igrali že davnega leta 1930. Mimogrede, smučarske skakalke so prvič nastopale na zimski olimpijadi leta 2014 v Sočiju. Moški so nastopili že na prvi zimski olimpijadi leta 1924 v Chamonixu. In še, ženske v Wimbledonu igrajo tenis od leta 1884, moški so nastopali že leta 1877.
Kathrine Switzer, maraton ZDA
Zgodba v Nemčiji rojene ameriške atletinje Kathrine Switzer (1947) morda ni najbolj herojska, sploh ne najstarejša, je pa gotovo ena najzanimivejših v sodobnem športu, v katerem so se morale ženske zelo boriti za nastopanje v različnih, predvsem v zahtevnejših športnih disciplinah. Na Bostonskem maratonu, eni najstarejših športnih prireditev na svetu, ženske niso smele tekmovati, natančneje, po pravilih ameriške zveze amaterskih športnikov je bilo prepovedano nastopanje športnic v tekih, daljših od milje in pol. Kathrine Switzer se s tem ni sprijaznila in se je 19. aprila 1967 prijavila na tekmovanje v Bostonu pod imenom KV Switzer, da organizatorjem ni razkrila, katerega spola je. Kljub temu so jo proti koncu maratona opazili, ker ji je padla z glave kapuca. Sodnik in eden od organizatorjev Jock Semple je stekel za njo in ji hotel strgati številko z majice, ker potem njen nastop ne bi bil uraden. Njen trener in njen fant sta ji priskočila na pomoč ter ga ustavila in Switzerjeva je kot prva ženska uradno pretekla maraton. »Hotela sem dokazati, da se motijo,« je povedala kasneje. Od leta 1984 tečejo ženske maraton tudi na olimpijadah.
Elizabeth Wilkinson, boks Anglija
Ne meji legendarnosti so gostilniški, a profesionalni boksarski dvoboji, ki naj bi jih imela med letoma 1722 in 1733 Elizabeth Wilkinson, poročena Stokes. Opisujejo jo kot eno prvih znanih boksark, ki je menda zmagala v 45 dvobojih zapored. Borila se je za nagrade, obstajajo dokazi, da je bila nagrada za zmago na dvoboju tri gvineje. Kasneje se je z možem borila tudi v dvojicah proti drugim mešanim parom (ona z žensko, on z moškim). Pravijo, da je bila Elizabeth vešča tudi bojev z bodali, meči in palicami.
Charlotte Cooper, tenis Velika Britanija
Ženske so začele nastopati na olimpijadah leta 1900 v Parizu. Prvo zlato medaljo je v tenisu osvojila Charlotte Cooper (1870–1966), ki je v finalu premagala Francozinjo Hélène Prévost s 6:1 in 6:4. Pred njo je dobila zlato medaljo Hélène de Pourtalès, ki pa je zmagala v ekipni jadralski tekmi skupaj s še dvema tekmovalcema. Charlotte Cooper je v Parizu leta 1900 zmagala tudi v mešanih teniških dvojicah. Skupaj z Reginaldom Dohertyjem sta ugnala francosko angleško dvojico Hélène Prévost-Harold Mahony s 6:2, 6:4.
Inge Sørensen, plavanje Danska
Danska plavalka Inge Sørensen (1924–2011) je postala znana kot najmlajša tekmovalka, ki je osvojila olimpijsko medaljo. Šlo je za bron v plavalni disciplini 200 metrov prsno, ki ga je osvojila leta 1936 na berlinski olimpijadi, ko je imela komaj 12 let. Napovedali so ji, da jo bo puberteta ustavila, a je že čez dve leti v Londonu na evropskem prvenstvu osvojila zlato v isti disciplini. Leta 1939 je podrla svetovna rekorda na 400 in 500 metrov prsno. Potem je vojna ustavila tekmovanja in njene načrte. Kariero je končala pri 20 letih.
Alice Coachman, atletika ZDA
V skoku v višino je na olimpijskih igrah v Londonu leta 1948 slavila Alice Coachman (1923–2014). Gre za prvo temnopolto športnico, ki je zmagala na olimpijadi. Kljub temu da so jo povsod slavili, sprejel jo je sam Harry Truman, medaljo pa ji je podelil sam angleški kralj Jurij VI., svoje slave v rodni, do temnopoltih neprijazni Georgii ni ravno uživala, župan Albanyja ji recimo ni hotel seči v roko. A postala je zvezdnica, kljub temu da je kariero kmalu po olimpijadi končala, jo je za svojo kampanjo uporabila tudi vsemogočna Coca-Cola.
Maria Teresa de Filippis, formula 1 Italija
Da dirkanje s hitrimi avtomobili v formuli 1 ni zgolj domena pravih moških, je v sezonah leta 1958 in leta 1959 opozorila Maria Teresa de Filippis iz Neaplja (1926–2016), prva ženska, ki je nastopala v tem tekmovanju. Pred tem je seveda nastopala tudi v drugih dirkaških kategorijah, pri formuli 1 pa je nastopila na petih dirkah in se le na Veliki nagradi Belgije uvrstila – na deseto mesto, ki pa takrat ni prinašalo nobenih točk. Mimogrede, de Filippisova je nastopala z avtoma maserati 250F in behra-porsche RSK.
Billy Jean King, tenis ZDA
Ena najboljših, gotovo pa družbeno najbolj angažirana športnica vseh časov je celo bolj kot po drugih stvareh znana po tem, da je 20. septembra 1973 v Teksasu premagala moškega igralca, rahlo ostarelega Bobbyja Riggsa, s 6:4, 6:3, 6:3. Billy Jean King (1943) se je uspešno borila (in se še) za pravice žensk, za pravice istospolnih pa tudi za pravice do enakih plačil žensk in moških na teniških turnirjih. Statistika Kingove na grand slam turnirjih: dobila je 12 turnirjev v kategoriji posameznic, 16 pri ženskih dvojicah in 11 turnirjev pri mešanih parih.
Nadia Comăneci, gimnastika Romunija
Ime telovadke Nadie Comăneci je povezano z gimnastiko, v kateri je praktično dosegla vse, tudi pet zlatih medalj, tri srebrne in eno bronasto na dveh olimpijadah, leta 1976 v Montrealu in leta 1980 v Moskvi. V Montrealu je bila visoka 152 centimetrov in težka le 38 kilogramov. Drugi del kariere najboljše telovadke v zgodovini je bil v znamenju pridobivanja in izgubljanja kilogramov, kasneje pa se je govorilo predvsem o njenem sadističnem trenerju in spolnih zlorabah sina romunskega diktatorja, Nicuja Ceausescuja. Leta 1989 je Nadia Comăneci prebegnila v ZDA.
Marta Vieira da Silva, nogomet Brazilija
Evropsko nogometno prvenstvo za ženske so prvič neuradno organizirali leta 1979, svetovno pa leta 1991. Največja zvezdnica ženskega nogometa je Marta Vieira da Silva, ki pri 38 letih še vedno igra za Orlando Pride v ameriški profesionalni ligi. 162 centimetrov visoka zvezna igralka je z leti postala ikona tega športa, potem ko je igrala za mnoge brazilske, švedske in ameriške klube. Prvič je na svetovnem prvenstvu nastopila leta 2003 in na teh tekmovanjih doslej dosegla 17 golov. Kar petkrat je bila razglašena za najboljšo nogometašico na svetu, letos pa je nastopila tudi na olimpijadi.
Edurne Pasaban, alpinizem ŠpanijaBaskovska plezalka
Edurne Pasaban (1973) je v svoji športni karieri predvsem premikala meje mogočega. Že pri 16 letih se je povzpela na Mont Blanc, pri 28 letih, torej leta 2001, je osvojila Mount Everest, svoj prvi osemtisočak. Potem je v devetih letih v neverjetni seriji po vrsti premagala Makalu, Čo Oju, Lotse, Gašerbrum II, Gašerbrum I, K2, Nanga Parbat Broad Peak, Daulagiri, Manaslu, Kangčendzengo, Anapurno in na koncu maja 2010 Šiša Pangmo. Edurne Pasaban je prva ženska, ki je osvojila vseh 14 svetovnih osemtisočakov.
