Namen danes sprejete uredbe, ki je podlaga za instrument SAFE, je okrepiti proizvodne zmogljivosti evropske obrambne industrije, zagotoviti, da bo oprema na voljo, ko jo države potrebujejo, in zapolniti manjkajoče obrambne zmogljivosti držav.
Sredstva za posojila namerava Bruselj pridobiti z izposojanjem denarja na kapitalskih trgih, med države članice pa jih bo razdelil glede na potrebe, ki jih bodo opredelile v nacionalnih naložbenih načrtih. Za predložitev načrtov imajo pol leta časa, so pojasnili na Evropski komisiji. Dodali so, da bodo načrte ocenili takoj, ko jih bodo prejeli.
Do sredstev bodo upravičene, če bodo opremo naročile skupaj s še najmanj eno drugo državo. Spričo trenutnih geopolitičnih razmer in nujnosti obsežnega vlaganja v obrambo pa bodo za omejeno obdobje do posojil upravičene tudi članice, ki bodo same naročale opremo, so pojasnili na Svetu.
Prioriteta so izpraznjena skladišča streliva
Zmogljivosti, ki jih bodo lahko naročale s posojili iz instrumenta, so razdeljene na dve kategoriji. V prvi so strelivo in rakete, topniški sistemi, zmogljivosti za kopensko bojevanje, vključno z opremo za vojake, zaščita kritične infrastrukture, oprema za kibernetsko varnost ter izboljšanje vojaške mobilnosti.
V drugi, za katero bodo veljali nekoliko strožji pogoji, so medtem sistemi zračne in protiraketne zaščite, pomorske zmogljivosti, brezpilotni letalniki in protidronski sistemi, pa tudi vesoljske zmogljivosti in storitve, vključno z njihovo zaščito. Druga kategorija med drugim vključuje še umetno inteligenco in opremo za elektronsko bojevanje.
V obeh primerih gre za področja, ki so se pokazal kot kritična v vojni v Ukrajini
Za obe kategoriji bo veljalo, da bo lahko strošek komponent, ki ne izvirajo iz EU, Ukrajine, Norveške, Islandije in Lihtenštajna, lahko znašal največ 35 odstotkov ocenjenega stroška komponent končnega izdelka.
Norveška, Islandija in Lihtenštajn, ki so del evropskega gospodarskega prostora, ter Ukrajina bodo v okviru uredbe obravnavane pod enakimi pogoji kot članice unije. Te države bodo lahko sodelovale pri skupnem naročanju opreme, obenem pa jo bo mogoče tudi naročati od njihove industrije.
Posojilni mehanizem za skupno naročanje vojaške opreme je sicer del načrta za ponovno oborožitev Evrope, ki je namenjen okrepitvi obrambnih zmogljivosti članic unije. Povečanje sredstev za obrambo je nedavno napovedala tudi Slovenija, pri čemer pa še ni znano, ali bo izkoristila posojila EU.
