Merz je v ponedeljek v pogovoru za nemško televizijo WDR tudi dejal, da ZDA, Nemčija, Francija in Velika Britanija Ukrajini ne postavljajo več omejitev, po katerih njihovih raket ni smela uporabljati za napade globlje na ruskem ozemlju. »Do pred nekaj časa (Ukrajina) ni smela napadati ciljev v Rusiji z nekaj majhnega izjemami in tega ni počela, zdaj pa lahko,« je dejal Merz. V torek je na Finskem pojasnjeval, da je samo govoril o obstoječem stanju in da so bile omejitve odpravljene že pred meseci.
Velike določitve sprejete potiho
Te omejitve so bile lani zelo vroče vprašanje. Ukrajina je trdila, da potrebuje dovoljenje za napada globlje na ruskem ozemlju za preprečitev oskrbovalnih poti, skladišč in logistike za napade na Ukrajino, zahodne države pa so bile zadržane zaradi bojazni pred odzivom Moskve. Bivši ameriški predsednik Joe Biden je potem novembra lani umaknil omejitev za ameriške rakete, ni pa bilo povsem jasno, ali je enako storil tudi Starmer za britanske. Teh odločitev namreč nihče ni obešal na velik zvon. To izpostavlja ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je v odzivu na Merzove besede dejal, da je bila odločitev očitno sprejeta pred časom v tajnosti, po njegovem pa kaže »stopnjo usposobljenosti tistih, ki so se v Evropi povzpeli na oblast«.
Rusija pripravlja memorandom o mirovnem predlogu
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa se je na Merzove besede o odpravi omejitev za rakete odzval z besedami, da gre za »precej nevarne« poteze, če držijo, in da »so v popolnem nasprotju z našimi prizadevanji za doseganje politične rešitve« vojne v Ukrajini. Rusko zunanje ministrstvo pravi, da nadaljuje s pripravo memoranduma o izhodiščih in o časovnici za mirovni sporazum in ter o morebitni prekinitvi ognja ter da ga bodo izročili Kijevu, ko bo nared. Ruski predsednik Vladimir Putin je pripravo memoranduma napovedal v pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom prejšnji ponedeljek.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul je potem žogico o trditvah o prizadevanju za mir spet vrnil Moskvi. »Ruski predsednik je imel že veliko vabil in priložnosti, da sede za pogajalsko mizo, pa jih je zavrnil,« je dejal. Wandephul bo ta teden v Washingtonu, po navedbah Kyiv Posta pa naj bodo govorili tudi o mogočem umiku prav vseh omejitev pri uporabi ameriškega orožja, ki jih je Ukrajini postavila Bidnova vlada. O takšnem koraku naj bi predsednik Donald Trump razmišljal, da pritisne na Rusijo, trdi časnik, sklicujoč se na neimenovana zahodna vira. Trump je po ruskem nedeljskem obsežnem napadu z raketami in brezpilotniki na Ukrajino sicer dejal, da ne ve, kaj se je zgodilo s Putinom in da je »znorel«. V Kremlju so odgovorili, da so besede verjetno posledica Trumpove »čustvene preobremenjenosti« zaradi iskanja miru v Ukrajini.
Ruske vaje v Baltiku
Merz bo v sredo v Berlinu gostil Zelenskega in tema bo tudi vprašanje dobave nemško-švedskih raket taurus z dosegom 500 kilometrov Ukrajini. Ko je bil še v opoziciji, je zagovarjal tak korak in pritiskal na kanclerja Olafa Scholza, naj ga stori. Pričakovati pa je, da bi takšna dobava raket potekala brez javne objave.
Ruska agencija Interfax medtem sporoča, da je ruska vojaška mornarica začela velike vaje v Baltskem morju, v katerih sodeluje dvajset vojaških ladij in 3000 vojakov ob podpori iz zraka. Rusija pa je sporočila, da je v ukrajinski regiji Sumi zasedla štiri vasi, in sicer Novenke, Basivka, Veselivka in Žuravka. Gre za vasi, ki se nahajajo razponu 15 kilometrov zračne razdalje in ležijo tik ob meji z rusko regijo Kursk, kamor so ukrajinske enote vdrle lani poleti.
