Na Poljskem bodo volilci v nedeljo izbirali novega predsednika, premier Donald Tusk upa, da bo njegova stranka dobila še ta položaj in tako lažje vladala. V Romuniji bo znano, ali je skrajni desnici uspel veliki met na ponovljenih predsedniških volitvah. Na Portugalskem zaradi škandala volijo tretjič v treh letih in, kot kaže, bodo spet dobili manjšinsko vlado. Na Hrvaškem bodo lokalne volitve, pozornost pa usmerjena v Zagreb, Split in Reko.
1. Poljska
Na Poljskem bo potekal prvi krog predsedniških volitev. Aktualni desni predsednik Andrzej Duda po dveh mandatih ne sme več kandidirati. Vseh kandidatov je trinajst in očitno bo potreben drugi krog.
Za zmago v prvem krogu najbolje kaže proevropskemu županu Varšave Rafalu Trzaskowskemu iz desnosredinske Državljanske platforme premierja Donalda Tuska. Zadnje ankete mu napovedujejo 32 odstotkov glasov. Trzaskowski, ki se je taktično odmaknil od svojih bolj progresivnih stališč, je bil predsedniški kandidat že pred petimi leti, ko je v drugem krogu tesno izgubil proti Dudi.
Prvi tekmec župana prestolnice je neodvisni Karol Nawrocki. Ima podporo glavne opozicijske in prej vladajoče skrajno desne stranke Zakon in pravičnost (PiS). Nawrocki vodi Inštitut za narodni spomin, ki se ukvarja z dogodki med drugo svetovno vojno in totalitarizmom, pod njega sodi tudi urad za lustracijo. Ankete mu pripisujejo 27 odstotkov glasov. Omeniti velja še mladega populističnega Slawomira Mentzena iz skrajno desne stranke Konfederacija, ki se vrti pri 12 odstotkih podpore.
Volitve so predvsem spopad vladajočega bloka s skrajno desnico. Za premierja Tuska je zelo pomembno dobiti še predsedniški položaj. Odhajajoči Andrzej Duda je namreč blokiral vrsto vladnih reform in drugih odločitev. Za stranko PiS Jaroslawa Kaczynskega pa je ključno, da obdrži predsedniški položaj in s tem vzvode oblasti.
2. Romunija
V Romuniji bo potekal drugi krog ponovljenih predsedniških volitev. Pomerila se bosta skrajno desni kandidat George Simion, ki se identificira s politikami ameriškega predsednika Trumpa, ter neodvisni sredinski župan Bukarešte Nicusor Dan. Ankete kažejo, da sta zelo izenačena.
Evroskeptični Simion je v prvem krogu zmagal z 41 odstotki glasov. Je nasprotnik vojaške pomoči Ukrajini, nagovarja neurbana območja in kandidira s sloganom po zgledu ameriškega predsednika Najprej Romunija, ki bi ji priključil dele Ukrajine in Moldavije. Dan, ki je v prvem krogu dobil 21 odstotkov, je na Sorboni izobražen matematik in zagovornik Evropske unije. Kdor bo zmagal, bo vplival na smer države tudi z imenovanjem novega premierja, saj je po prvem krogu odstopila prozahodna vlada, ker je njen predsedniški kandidat zasedel šele tretje mesto.
Gre za ponovljene predsedniške volitve. Po zmagi skrajno desnega Calina Georgescuja v prvem krogu novembra lani je ustavno sodišče volitve razveljavilo zaradi nezakonitega financiranja kampanje, dezinformacij in domnevnega vpletanja Rusije. Georgescuju so prepovedali spet kandidirati, Simion pa pravi, da ga bo v primeru zmage morda nastavil za premierja.
3. Portugalska
Na Portugalskem bodo potekale tretje parlamentarne volitve v treh letih po izglasovani nezaupnici in odstopu desnosredinskega premierja Luisa Montenegra zaradi konflikta interesov v poslovanju družinskega podjetja za zaščito podatkov. Ankete kažejo, da se razmerje sil ne bo bistveno spremenilo glede na lanske volitve, po katerih je Portugalsko vodila manjšinska vlada Montenegrove liberalno-konservativne koalicije Demokratično zavezništvo. Ta naj bi zdaj dobila 34 odstotkov glasov, glavna opozicijska levosredinska socialistična stranka 26 odstotkov, skrajno desna Chega pa 19 odstotkov.
Montenegro napoveduje, da bo v primeru zmage vztrajal pri zavračanju sodelovanja s Chego. Njenega voditelja Andrea Venturo so v četrtek naglo prepeljali v bolnišnico zaradi bolečin v prsih, kar se je zgodilo drugič v dveh dneh, prvič zaradi refluksa in visokega krvnega tlaka. Montenegro bi tako verjetno še naprej vodil manjšinsko vlado, saj ne kaže, da bi lahko dobil večino, in bi sproti iskal podporo za posamezne projekte, predvsem pri socialistih.
4. Hrvaška
Pri južnih sosedih bodo v nedeljo potekale volitve v 555 enotah lokalne in regionalne samouprave. Največ pozornosti bo usmerjene v največja mesta. V Zagrebu se obeta zmaga aktualnega župana Tomislava Tomaševića iz leve ekološke stranke Zmoremo, morda že v prvem krogu. V Splitu bo gotovo drugi krog, za zdaj vodi župan iz liberalne stranke Center Ivica Puljak. Na rdeči Reki bo troboj med aktualnim županom Markom Filipovićem, ki je izstopil iz socialdemokratske stranke, ker ni podprla njegove ponovne kandidature, njegovo donedavno namestnico Sandro Krpan, ki jo SDP podpira, in neodvisno kandidatko Ivo Rinčić. V Osijeku bo župan gotovo ostal Ivan Radić iz HDZ.
Rezultati lokalnih volitev bodo orientacija strankam, a bržkone brez večjega vpliva, saj so prve naslednje volitve v državi, parlamentarne, na sporedu šele leta 2028.
