»Pred dvema mesecema sem Iranu postavil 60-dnevni ultimat za sklenitev dogovora. To bi morali storiti! Danes je 61. dan. Povedal sem jim, kaj naj storijo, vendar jim ni uspelo doseči dogovora. Zdaj imajo morda drugo priložnost!« je po noči izraelskih napadov na več kot sto tarč v Iranu dejal ameriški predsednik Donald Trump.
Iran, ki se je po napadih začasno odpovedal nadaljevanju jedrskih pogajanj z ZDA (šesti krog bi moral potekati v nedeljo v omanski prestolnici Maskat), je obljubljal silovit protinapad, ne zgolj prvega pošiljanja okoli sto dronov, ki so jih izraelski lovci prestrezali nad sirskim ozemljem. Na mošeje svetega mesta Kom so izobesili rdeče zastave, ki so simbol maščevanja za smrt Huseina ibn Alija, potomca preroka Mohameda. Leta 680 so ga v bitki pri Karbali ubili vojaki kalifa Jazida I. Ta bitka in Huseinovo mučeništvo sta temeljna elementa šiitskega islama. Vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej je Izraelu sporočil, naj pričakuje strogo kazen. Napadi za Iran predstavljajo napoved vojne.
Iz Trumpovih besed je povsem jasno, da Izrael ni deloval na lastno pest, ampak z odobritvijo ZDA. Trump je napad na jedrske obrate v Iranu, stanovanjske objekte v Teheranu, uboj treh pomembnih vojaških poveljnikov Irana in šestih jedrskih znanstvenikov označil za odličnega. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da z operacijo Dvigovanje leva želijo odpraviti grožnjo, da bi Iran dobil jedrsko orožje. »Z operacijo želimo odpraviti iransko grožnjo preživetju Izraela. Ta operacija se bo nadaljevala toliko dni, kolikor bo treba za odpravo te grožnje,« je državljane nagovoril Netanjahu.
Ubiti visoki poveljniki
Cilj zračnih napadov so bili visoki vojaški poveljniki Revolucionarne garde. S tem so ponovili vzorec iz lanskih napadov na iransko veleposlaništvo v Damasku, kar je bil eden od povodov za prva neposredna obstreljevanja Izraela in Irana. Tokrat so izraelske rakete pokopale vrhovnega poveljnika Revolucionarne garde Hoseina Salamija, poveljnika osrednjega poveljstva oboroženih sil, generalmajorja Golama Alija Rašida, vodjo programa balističnih raket, generala Amirja Alija Hadžizadeha, in načelnika generalštaba iranske vojske Mohamada Bagerija. Obglavljenje vojaškega vodstva je bilo skoraj popolno. Toda Iran je na izpraznjena mesta že imenoval nove vodje.
Ene od glavnih tarč izraelskih napadov so bili tudi jedrski znanstveniki, ki jih je Izrael sicer že v preteklosti skušal napasti. Izrael poskuša tudi na tak način ustaviti napredovanje iranskega jedrskega programa. Med tokrat ubito sedmerico so trije profesorji s Fakultete za jedrsko tehniko Univerze Šahid Behešti, en jedrski znanstvenik skupaj z ženo ter starosti znanstvenikov Mehdi Tehranči in Ferejdun Abasi, nekdanji vodja iranskega jedrskega programa.
Prikrite operacije Mosada
Očitno so pred napadom, ki ni bil hipna odločitev Benjamina Netanjahuja, na iranskih tleh delovali specialci elitne obveščevalne agencije Mosad. Po poročanju izraelskih medijev naj bi na iranskih tleh zgradili tajno oporišče za drone, s katerimi so potem napadli izstrelitvene ploščadi raket zemlja-zrak v bližini Teherana. Prav tako naj bi rakete namestili v bližini protiletalskih položajev v osrednjem delu Irana. S temi napadi na vojaške cilje naj bi v noči obsežnih zračnih napadov na Iran zagotovili zračno nadvlado izraelskim lovcem, prav tako pa naj bi preprečili, da Iran ni izstrelil raket na Izrael.
Skupaj z zračnimi napadi na protizračno obrambo – pomembnejše sisteme protizračne obrambe S-300 naj bi sicer uničili že med lanskimi napadi – naj bi bilo uničenih več ducat teh obrambnih sistemov. Nad Izrael je sicer v prvem iranskem odzivu vendarle poletelo okoli sto dronov, ki so jih izraelski lovci prestrezali v sirskem zračnem prostoru. Nekaj dronov je prestregla tudi jordanska vojska. Sestreli so jih iz bojazni, da bi padli na jordansko ozemlje.
Prazne ulice v Izraelu
Pričakujoč povračilne napade so v Izraelu uvedli izredne razmere. Bolnišnice so pozvali, naj paciente preselijo v kletne prostore. Ljudje so nakupovali zaloge hrane in vode. Vojska pričakuje, da jih čaka nekaj težavnih dni. Oblasti so državljane pozvale, naj se pripravijo na morebiti daljša obdobja v zakloniščih. Prav tako so zaprli svoja veleposlaništva po svetu, državljane pa so pozvali k previdnosti in pozornosti ter da naj na javnih mestih ne razkazujejo judovskih ali izraelskih simbolov. Izraelske letalske družbe so premaknile svoja letala na varno v tujino, tuje družbe pa so odpovedale lete na Bližnji vzhod. Tudi v Izrael, kjer je država zaprla svoj zračni prostor. Prav tako je Izrael zaprl vse dostopne točke do Zahodnega brega. Ulice mnogih mest so izpraznili.
